Tomas Botomor Elite i društvo

2009

Musicological Annual

2014

2010

Povzetek Članek obravnava temeljno vprašanje sedanjega časa v poslovnem življenju pri nas, ki se glasi: zakaj potrebujemo poslovno moralo? Kot odgovor na to vprašanje je možno artikulirati dovolj močne razloge za potrditev vodilne teze avtorja o neizogibni potrebi opiranja poslovnežev na norme in načela poslovne morale pri vsakokratnem poskusu doseganja odličnosti v mišljenju in delovanju znotraj poslovnega sveta. Članek se zaključi s premislekom o tem, kaj je v tako zastavljenem diskurzu še potrebno povedati in narediti v zvezi z doseganjem filozofije življenja kot iskanja univerzalne odličnosti in dobrega gospodarjenja na Slovenskem.

srl.si

Ob upoštevanju predhodnih analiz, med katerimi zavzemajo posebno mesto raziskave Franca Zadravca, prispevek razčleni razlike med prvo (1932) in drugo (1957) knjižno izdajo romana Gornje mesto Bogomira Magajne. Osvetljuje tudi zgradbo dela ter pisateljevo razumevanje poslanstva umetnika, tako da se pokažejo osnovne značilnosti pisateljeve poetike. Druga izdaja je hote ali nehote premaknila temeljno sporočilo iz območja generacijskega romana v sfero individualnega (avto)biografskega. Taking into account the previous analyses, among which Franc Zadravec's studies occupy a particularly prominent place, the article analyzes the differences between the fi rst (1932) and the second (1957) editions of Bogomir Magajna's novel Gornje mesto. It is also illuminates the structure of the novel and the author's understanding of the artist's mission, which reveals the basic characteristics of the author's poetics. The second edition, whether intentionally or not, moved the basic message from the area of a generational novel into the sphere of an individualistic (auto)biographical novel.

Slavistična Revija, 2012

Besedilo se ukvarja z analizo različnih konceptov hibridne identitete, ki jih v Andrićevem opusu reprezentirata literarni osebi zdravnik Cologna (Travniška hronika, Travniška kronika) in Omerpaša Latas (Omerpaša Latas). Analiza teh literarnih oseb kaže, da koncept hibridne identitete ni monoliten in enopomenski zaradi različnega odnosa teh literarnih oseb do ideje humanizma, institucije moči2 in figure konvertita.

2009

Between 1999 and 2010 Slovenia managed to bring to an end the majority of tasks associated with the development and putting to operation the multipurpose national forest inventory entitled Forest and Forest Ecosystem Condition Survey (hereafter FFECS; Kusar ...

2014

ZRC SAZU, Založba ZRC eBooks, 2023

30 Ta razdelitev se je zgodila na ozemlju toskanske Pistoie, v družini Cancellieri. Razdeljena oblast Pistoie pa je zmotila Florentince, ki so jim veleli, naj pridejo v Firence in ne povzročajo zdrah na domačem ozemlju. Dobronameren nasvet je prerasel v nasprotno: razdeljeni vodilni členi Pistoie so razdelili še florentinsko družbo (Bruni, »Life of Dante (Appendices)«, 90-91). 31 Leonardo Bruni naznanja, da je bila tedaj takšna navada, gl. Bruni, »Life of Dante (Appendices)«, 90. 32 Ibid. 33 Ibid. 34 Tretji sin Karla III. in oče Filipa VI. 35 Frisardi, »Introduction«, xxv. 44 Busetto, La vita e le opere di D. Alighieri, 31. 45 Ibid., 30. Nekateri raziskovalci dvomijo v Dantejev realen obisk Pariza, prim. (https:// www.treccani.it/enciclopedia/dante_(Enciclopedia-dell%27Italiano)/-vpogled: 23. 7. 2022). 46 O čemer je poročal šele Giovanni Vilanni (Ciabattoni, »Dante Alighieri«, 948). 47 Ta gospa je bila hkrati identificirana kot Gherardesca di Donoratico, žena Guida Simone di Battifolle. 48 Ta tri pisma so bila prvič objavljena šele leta 1881. Hranjena so v rokopisu v Vatikanski apostolski knjižnici pod šifro: (gl.

Jezik in slovstvo, 2024

Pred skoraj tridesetimi leti je izšel prvi bibliografski popis del slovenista, literarnega zgodovinarja, univerzitetnega profesorja, akademika, pisatelja, dramatika, politika, ljubitelja slovenskih gora (zlatorogovega ljubljenca, kot ga je označil dr. Stanko Klinar) in žlahtnitelja vrtnic prof. dr. Matjaža Kmecla, ki sva ga za Slavistično revijo 42/4 (1994) 1 pripravili s kolegico Alenko Logar Pleško. Ker takrat še ni bilo niti slovenskega vzajemnega kataloga v takem obsegu, kot je sedaj, niti slovenske digitalne knjižnice ali spletne pomoči, sva detektivsko delo odkrivanja vsega, kar je do tedaj napisal profesor, črpali iz različnih katalogov (slavistika, NUK, splošne knjižnice itd.) in fakultetnih ter univerzitetih poročil. Čeprav je bilo vloženega veliko truda, sva marsikaj tudi spregledali. Profesor pa k opravljenemu delu ni imel pripomb, le hvalo. Že naslednje leto je sledil dodatek za izpuščene enote prvega popisa, in sicer v Slavistični reviji 43/1 (1995). 2 Po desetih letih je sledil drugi bibliografski popis, ki je zajel leta od 1995 do 2004, in bil tudi objavljen v Slavistični reviji 52/3 (2004). 3 In zdaj, skoraj dvajset let kasneje, ob profesorjevi 90-letnici, je tu tretji del njegove bibliografije, ki zajema obdobje od 2005 do začetka leta 2024 in dodatek izpuščenih oz. spregledanih bibliografskih enot od leta 1959 do 2004. Vsebuje popis njegovih tiskanih del in reference, ki se nanašajo na njegovo raznoliko delo in življenje. Urejena je glede na vrsto in dolžino besedil, znotraj slednjega pa kronološko in abecedno. Poleg znanstvenega