Stolica na tri noge

2014

Stilizacija življenja je zbirni termin, ki združuje različne oblie tematizacij vsakdanjosti posameznikov in ustreza vse večji potrebi po refleksivnih oblikah vsakdanjega življenja v sodobnih tržnih družbah. Povečane potrebe po tematizaciji in refleksiji vsakdanjosti se kažejo tudi v vse večjem zanimanju družbenih ved za vsakdanje življenje posameznikov in skupin. Tržno in medijsko posredovani življenjski stili problematizirajo oz. ukinjajo tri osrednje dosežke industrijske moderne: razredno delitev družbe, nacionalno državo in delitev socialnih sfer (zlasti delitev na zasebno in javno sfero ter delitev na delovni in prosti čas). Življenjski stil je kreacija posameznika, ki nastaja v stalni interakciji posameznika z družbo, pri tem pa posameznik "nabira" različne "kapitalske deleže", pomembne za okolje in s katerimi lahko nekaj pomeni. Sodobni individualizuirani življenjski stili so mundani, transnacionalni, čeprav tudi ne anacionalni. Poudarek je tudi na ambivale...

Studia Historica Slovenica

Ka za lo / Con tents Član ki in raz pra ve / Pa pers and Es says

2016

Strukturalizem je epistemološka naravnanost v študiju simbolnih tvorb in procesov, torej na področju, ki ga v tradicionalni razdelitvi zasedajo humani stične vede in družbene znanosti; v svoji zgodovini je prešel številne faze in zasedel različna področja vednosti, na katerih je v kritičnem dialogu z njihovo specifično tradicijo tudi sam doživljal specifične transformacije. Zato je skrajno delikaten sleherni poskus, da bi različnim zgodovinskim fazam in področnim variantam strukturalizma določili skupni imenovalec, četudi je za strukturalistične tekste prav značilno, da se eksplicitno ukvarjajo z epistemološko proble matiko. K er je strukturalizem sprva nastopal kot kritična teorija,1 ki se je za vedala svoje prelomnosti, se nadaljeval v obsežnih prestrukturacijah tradicio nalnih področij in s produkcijo novih splošnih teorij, v drugi polovici šestdesetih let pa z dramatičnim samokritčnim obratom prešel v razne variante »poststrukturalizma«, ga je ves čas spremljala filozofska refleksija, ki se je s časom zaostrovala, poglabljala in končno pripeljala do globalnih konfrontacij z evrop sko metafiziko z izrecno ambicijo post-metafizičnega mišljenja (Althusser; Der rida, Deleuze; Foucault; Lacan). Minimalni kriteriji, s katerimi lahko opredelimo strukturalistično usmeri tev, so tile: 1. da izhaja iz saussurovske strukturalne lingvistike; da temu ustrez no priznava lingvistiki privilegirano mesto med družbenimi vedami; 2. da po stavlja v ospredje svojega interesa koncept označevalnega sistema, katerega struktura ji velja za pravi spoznavni objekt; 3. da se ukvarja s filozofskim i predpostavkami svojega početja. Iz teh minimalnih določitev lahko rekonstruiramo glavne smeri, vzdolž ka terih se je strukturalizem razvijal. Iz lingvistike je strukturalni pristop zelo hitro prešel na področje drugih simbolnih praks, najprej na področje sekundarnih sistemov pomenjanja v poe tiki in literarni teoriji. Roman Jakobson, ki je v fonologiji prvi v popolnosti realiziral saussurovski epistemološki projekt,2 je strukturalno metodo precizno 1 Izra z p o v z e m a m o p o : N en a d M iš če vić, M a rk s iz a m i p o s t-s tru k tu r a lis tič k a k re ta n ja , C D U D M , b ib lio te k a » P r o m e t e j« , R ije k a 1975, str. 7. Id e m g l. tu d i su m arn o z g o d o v in o fr a n c o s k e g a stru k tu ralizm a. ' R o m a n Jakobson, »O b s e rv a tio n s su r le cla ss em en t p h o n o lo g iq u e des c o n s o n n e s «, P r o c . o f the T h ir d In tern . C ongress o f P h o n e tic S c ien ces, G a n d , 1938; ta tek s t v e lja z a p r v o p o p o ln o r e a liz a c ijo fo n o lo š k e g a p r o g r a m a ; fo n o lo š k i p r o g r a m (T r u b e c k o j) pa j e p r v a d o sled n a sau ssu rovska ko n k retn a teo rija .

2014

For a long time the concept of public opinion adhered to the notion of consensus reached by means of the majority opinion. Such representation of public opinion was close to the idea of unanimous and silent compliance with the prevailing representations, viewpoints and values. This type of conformismwent hand in hand with mass consumption and uniform power of the mass media in developed industrial societies. The socio-psychological conceptsof public opinion which follow this paradigm are today losing their relevance and are increasingly less useful. The majority agreement is giving way to a delicate balance of opinions in which the opinions of influential minorities compete with each other, while the majority opinion is a temporary resultant of these mutual influences rather than a silent norm that necessitates agreement. In this paper I emphasize socio-psychological concepts(Moscovici, Mugny, Doise) that see the shaping of public opinion as the processing of the effects of influent...

Fizikalna i rehabilitacijska medicina, 1997

2005

Studija analizira stanje spletnega mesta Fakultete za družbene vede, Univerza v Ljubljani (FDV), možnosti njegovega preoblikovanja in odlocnejsega prehoda na visjo razvojno raven lokalnega in globalnega e-poslovanja. V ta namen analizira splosne znacilnosti tovrstnega prehoda v globalnem korporativnem akademskem svetu. Prinasa podrobno analizo dobrih in slabih strani sedanjega spletnega mesta FDV (informacijski sistem, celota, po delih), s poudarkom na uporabniski zaznavi njegovih aktualnih prednosti in slabosti (anketa). Kot koncni rezultat predlaga stiri razvojne scenarije prenove: od (1) manj opaznega postopnega izboljsevanja preko (2) krepitve spletnih uporabnikov in (3) vse vecje decentralizacije tja do (4) korenitejse funkcionalne integracije virtualnega sistema, ki v bistvu sloni na posebni viziji spletnega mesta, kar spreminja sedanjo arhitekturo, urednisko politiko in uvaja precej drugacen organizacijski nadzor nad zaznanimi e-vrednostmi novega spletnega mesta FDV. Podaja s...

ZRC SAZU, Založba ZRC eBooks, 2001

Keria: Studia Latina et Graeca, 2003

20. maja 2003 je v devetdesetem letu starosti preminil nestor antičnih študij na Slovenskem, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Jože Kastelic. Njegovo tematsko izredno široko in raznovrstno delovanje v slovenski kulturi in znanosti se razteza v časovnem razponu več kot treh četrtin stoletja, saj se začenja z mladostnimi pesniškimi objavami od leta 1926 dalje, zaključuje pa s pesniško zbirko »Ode«, kije izšla letošnjo pomlad, kak mesec dni pred pesnikovo smrtjo. Kastelic je bil ne le naš zadnji enciklopedično izobraženi poznavalec antike, temveč tudi globok poznavalec kulturne zgodovine, umetnosti, literature in filozoftje kasnejših obdobij vse do sodobnosti. Njegov publicistični opus, kije za čas do leta 1988 razviden iz dveh bibliograftj 2 , razodeva namreč izredno širino in raznolikost pokojnikovega dela. To sega na področje poezije in se širše nanaša na številna vprašanja književnosti od antike do moderne dobe, na vprašanja klasične filologije, arheologije, umetnostne zgodovine, muzeologije, filozoftje, recepcije antične materialne in duhovne dediščine v moderni dobi. Kot avtor tega zapisa se niti za predstavitev, kaj šele za oceno tovrstne Kastelčeve ustvarjalnosti ne čutim niti poklicanega niti usposobljenega. Ob tem naj opozorim na skoraj tri desetletja staro oceno Kastelica kot arheologa, poznavalca umetnosti antike in muzeologa izpod peresa njegovega prijatelja in sodelavca Staneta Gabrovca, ki odlično zadene bistvo pokojnikovega ustvarjanja na teh področjih. 3 Ta spominski zapis naj velja predvsem prikazu pokojnikovega ukvarjanja z antično zgodovino in njegove vloge v zgodovinski vedi in zgodovinski publicistiki na Slovenskem. To področje z nekaj desetin objav do 1988 in več objavami po tem letu predstavlja vsekakor manj izstopajoč del Kastelčevega opusa, ki pa je navzoč v vseh obdobjih 1 Ta nekrolog v spomin na Jožeta Kastelica je bil objavljen tudi v Zgodovinskem časopi su, katerega uredništvu se zahvaljujemo, daje tudi nam dovolilo objavo.