Adam (Primeval Human)

Radio Student FM 89.3, 2021

Review of Slovenian translation of The Terraforming. "While reading the book, which we will focus on in today's Humanities, the author of this article has fallen into doubt in some places; the first problem that arose was that the author of the article was a member of the Editorial Board for Culture and the Humanities, and the second was that its editor tactfully included the article in the Humanities section . Why there is embarrassment in this will be clear from the following quotes from the book Terraforming Sociologist and Theorist Benjamin Bratton . Already in the preface, Bratton writes: " Culture is ecologically more wasteful than science ." And a little further on: " The Terraforming Projectit involves a distrust of the belief that what we call ‘culture’ means a unique good in itself, that culture is an area that is qualitatively different and elevated above general biosemiotics. "

DOAJ (DOAJ: Directory of Open Access Journals), 2003

Razprava se ukvarja s sve'njem pesmi na novozavezne motive iz nedokon~ane pesni{ke zbirke Anotna Vodnika Talitá, kumi, objavljene pred kratkim v drugi knjigi njegovih Zbranih del. Ob strani pu{~a literarnosmerno opredeljevanje in se osredinja na Vodnikovo pesnjenje razodetja v njih, ki ga pripravlja poduhovljeno pesnjenje erosa v prvih dveh zbirkah. Pesnjenje v t. i. »novozaveznem ciklu« dose'e vrhunec v liku Jude I{karijota, ki izgubi tradicionalne poteze izdajalca Kristusa in postane, tako kot Kristus, lik razodetne drugosti. The paper deals with a corpus of poems with New-Testament motifs from an unfinished poetry collection by Anton Vodnik, Talitá, kumi, that was published recently in the second volume of his collected works (Zbrana dela). The question of defining the literary trend is left aside and instead the matter of Vodnik's poetry of revelation in the poems, which he prepared through a spiritualized poeticization of eros in the first two collections, is concentrated upon. His poeticization in the »New-Testament cycle« reaches its zenith in the image of Judas Iscariot, who loses the traditional characteristics of Christ's betrayer and becomes, like Christ himself, an image of revelation otherness. Klju~ne besede: Biblija in slovenska literatura, eros v slovenskem pesni{tvu, pesni{tvo in razodetje, Juda I{karijot v kr{~anskem izro~ilu in moderni literaturi, drugost

2012

Eseji v tej knjigi so izšli iz referatov, ki so jih njihovi avtorji predstavili na istoimenskem simpoziju »Likovno / Vizualno«, ki se je 11. in 12. maja 2011 odvijal v Mestnem muzeju v Ljubljani. Globinska inspiracija simpozija je bil podnaslov likovnoteoretske monografije »Slikarsko mišljenje« prof. dr. Milana Butine iz leta 1984, ki se glasi Od vizualnega k likovnemu. Je podnaslov dandanes, ko se je področje umetnosti z uvajanjem novih konceptov, novih umetniških praks in novomedijskih tehnologij močno razširilo, še tako relevanten, kakor se je kazal tri dekade nazaj? Je njegova vektorska usmeritev enako samoumevna kot je bila? Sta vizualno in likovno še vedno povezana na način »baze« in »nadstavbe« ali pa nekdanja samoumevnost namesto prihodnostnih ponuja le še iritacijske potenciale? Bi ne bilo likovne umetnosti danes ustrezneje preimenovati v vizualno? Sta likovna in vizualna umetnost sinonima ali je treba začeti govoriti o likovni in vizualni umetnosti kot o dveh samostojnih i...

2012

Priročnik z naslovom 100 jezikov otrok je nastal v okviru projekta Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje elementov posebnih pedagoških načel koncepta Reggio Emilia na področju predšolske vzgoje v letih 2008–2013, ki ga je pridobila Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani konec leta 2008 in ga financirata Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Med cilji projekta je bila tudi implementacija posameznih elementov posebnega pedagoškega koncepta za predšolsko vzgojo Reggio Emilia, kot so: vpetost vrtca v kulturo okolja, različnost otrok, razvoj in uporaba vseh čutov v spoznavnem procesu, spodbujanje in omogočanje različnih oblik izražanja, prednost učenja pred poučevanjem, kakovostna interakcija in komunikacija, timsko delo vzgojiteljev in drugih delavcev v vrtcu, projektno delo, dokumentacija in arhiviranje izdelkov ter življenja in dela v vrtcu pa tudi prostor v vrtcu

Studia universitatis hereditati, 2017

Slavistična Revija, 2012

Besedilo se ukvarja z analizo različnih konceptov hibridne identitete, ki jih v Andrićevem opusu reprezentirata literarni osebi zdravnik Cologna (Travniška hronika, Travniška kronika) in Omerpaša Latas (Omerpaša Latas). Analiza teh literarnih oseb kaže, da koncept hibridne identitete ni monoliten in enopomenski zaradi različnega odnosa teh literarnih oseb do ideje humanizma, institucije moči2 in figure konvertita.

2020

V tem diplomskem delu predstavljam podrobno analizo obraznih izrazov v animiranem filmu. Najprej se sprehodimo skozi osnovno znanje in razumevanje animacije, ter poglobje spoznamo tri večje tehnike izdelave animiranih filmov. Človeški obraz opišemo z različnimi proporci glave. Podrobno raziščemo tudi štirinajst glavnih mišic anatomije obraza, ter jih povežemo skupaj, da prikažemo šest osnovnih obraznih izrazov. Pri tem si pomagamo z znanjem iz medicine, ki predstavlja temelj osnovnega razumevanja. Podrobno analiziramo posamezne dele obraza, kot so oči, veke, obrvi in usta. Sproti nadgrajujemo razumevanje njihovega medsebojnega delovanja na različnih primerih. V zadnjem delu diplome sledimo mojemu osebnemu pristopu k izdelavi glave lutke in obraznih izrazov. Po vrstnem redu podrobno opišem celoten proces svoje izdelave obraznih izrazov za lutko Naluja. Cilj diplomske naloge je bila podrobna analiza in razumevanje posameznih mišic, njihovega medsebojnega delovanja in sestavljanja razl...

2009

Primerjalna Knjizevnost, 1995

Pričujoča razprava se vpisuje v polje komparativne verzologije. Za cilj si je zastavila primerjavo ritmične strukture izvornega itali janskega ("laškega") enajsterea in njegove slovenske recepcije. Prešeren je odkril optimalne možnosti za ritem slovenskega verza v kombiniranju osnovnega akcentuacijskega principa s stranskim silabičnim principom. Kljub akcentuacijskemu temelju bi lahko rekli, da je slovenski verz silabotoničen. Zato je Prešernova vpeljava jambske ga enajsterca in italijanskega soneta ustrezala naravi našega verza. Čeprav slovenski verz pripada sistemu akcentuacijske verzifikacije, italijanski verz pa silabičnemu sistemu (z močno vlogo naglasov), prav silabotoničnost pomeni skupni imenovalec obeh verzov. V pesmih, napisanih v "laškem" enajstercu, uporablja Prešeren samo ženske klavzule (ital.: piano) ter povsem izključi možnost moških (ital.: tronco) in daktilskih (tekočih-ital.: sdrucciolo) klav zul, ki sicer obstaja v italijanski verzifikaciji. Velikanski vpliv Prešernove poetike na celotno zgodovino slovenske poezije je imel za posledico, da se je ženska varianta enajsterca uveljavila kot zvrstna norma, čeprav so jo mnogi pesniki kršili. Ce upoštevamo dejstvo, da je siceršnja frekvenca moških in daktilskih klavzul pri Prešernu precej višja kakor pri Danteju in Petrarci, se vsiljuje sklep, da je izključna uporaba ženskih klavzul pri jambskih enajstercih zvrstno motivirana in določena: Prešeren je ženske klavzule očitno doživljal kot znamenje "visokega", umetn(išk)ega pesništva, medtem ko je moške in daktilske klavzule rad uporabljal pri narativnem pesništvu in v legah, ki izvirajo iz ljudskega izročila. Cezura, nezgrešljivo znamenje silabične verzifikacije, je v italijan ski poeziji sicer šibkejša kakor v francoski in španski, vendar je kljub temu precej močnejša kakor v slovenski poeziji. Primerjava strukture italijanskega in slovenskega "laškega " enajsterca glede na položaj cezure nas je pripeljala do zanimive ugotovitve: v italijanski poeziji vlada ravnotežje v frekvenci malih enajstercev (ital.: endecasillabo a minore-s cezuro v pr\>i polovici verza) in velikih enajstercev (ital.: endecasillabo a maiore-s cezuro v drugi polovici verza), medtem ko slovenska adaptacija kaže jasno težnjo k prevladi malih enajstercev. To tendenco je mogoče zaslediti v celotni zgodovini slovenske poezije od Prešerna do današnjega dne, od romantike do sodobnega postmodernizma (recimo pri Jesihu). Izvor jambskega endecasillaba Na začetku premisleka o naravi in pomenu jambskega enajsterca za slovensko verzifikacijo moramo natančneje opredeliti obseg pojma. Pogosto namreč uporabljamo tudi skrajšani termin enajsterec ali Pa kar iz italijanščine izposojeni izvirni izraz endecasillabo. Pri tem se je treba zavedati, da sama oznaka enajsterec ni dovolj natančna, saj opredeljuje le število zlogov, ne pa tudi verznega metra. Zato od antike naprej poznamo mnoge različne oblike enajstercev.