Razsvetljeni Juda: "Novozavezni ciklus" Antona Vodnika

Slavistična Revija, 2012

Besedilo se ukvarja z analizo različnih konceptov hibridne identitete, ki jih v Andrićevem opusu reprezentirata literarni osebi zdravnik Cologna (Travniška hronika, Travniška kronika) in Omerpaša Latas (Omerpaša Latas). Analiza teh literarnih oseb kaže, da koncept hibridne identitete ni monoliten in enopomenski zaradi različnega odnosa teh literarnih oseb do ideje humanizma, institucije moči2 in figure konvertita.

2005

Studija analizira stanje spletnega mesta Fakultete za družbene vede, Univerza v Ljubljani (FDV), možnosti njegovega preoblikovanja in odlocnejsega prehoda na visjo razvojno raven lokalnega in globalnega e-poslovanja. V ta namen analizira splosne znacilnosti tovrstnega prehoda v globalnem korporativnem akademskem svetu. Prinasa podrobno analizo dobrih in slabih strani sedanjega spletnega mesta FDV (informacijski sistem, celota, po delih), s poudarkom na uporabniski zaznavi njegovih aktualnih prednosti in slabosti (anketa). Kot koncni rezultat predlaga stiri razvojne scenarije prenove: od (1) manj opaznega postopnega izboljsevanja preko (2) krepitve spletnih uporabnikov in (3) vse vecje decentralizacije tja do (4) korenitejse funkcionalne integracije virtualnega sistema, ki v bistvu sloni na posebni viziji spletnega mesta, kar spreminja sedanjo arhitekturo, urednisko politiko in uvaja precej drugacen organizacijski nadzor nad zaznanimi e-vrednostmi novega spletnega mesta FDV. Podaja s...

De musica disserenda, 2011

Srednjeveški liturgični rokopisi izkazujejo pripadnost različnim liturgičnim tradicijam, ki so si bile bolj ali manj različne. Ena od teh je bila kartuzijanska. Kartuzijani si sicer niso prizadevali, da bi bili samosvoji; bolj kot to so se navezovali na starejšo tradicijo, ki so jo jemali kot avtoriteto. Kljub temu pa so v kartuzijanskih liturgičnoglasbenih rokopisih posebnosti, ki jih v drugih rokopisnih izročilih ni. Med takšnimi posebnostmi je tudi intonacija 8. psalmovega tona v oficijski psalmodiji, kakršno vidimo v dveh kartuzijanskih antifonarjih iz 13. stoletja. To je intonacija f-a-c1, 1 ki se v teh dveh rokopisih pojavlja namesto bolj splošno razširjene intonacije g-a-c1 2 (gl. glasbeni primer 1). 1 V nadaljevanju: intonacija F. Izraz intonacija F se v tej razpravi uporablja izključno za intonacijo f-a-c1 pri psalmih 8. tona. 2 V nadaljevanju: intonacija G. Izraz intonacija G se v tej razpravi uporablja izključno za intonacijo

2022

Kakovostno, inovativno in na refleksiji utemeljeno gibalno poučevanje v zgodnjem obdobju pospešuje gibalni razvoj ter vodi v optimalno gibalno kompetentnost otroka. Prav zato smo želeli identificirati iz prakse izvirajoče dejavnike in naloge inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja ter na podlagi le-teh oblikovati matriko inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 388 vzgojiteljev predšolskih otrok iz celotne Slovenije. Rezultate predstavljamo v matriki inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja, ki je nastala na podlagi Eisenhowerjeve mrežne matrike štirih kvadrantov. Ključne besede: inovativnost, dejavniki in naloge, gibalno poučevanje, zgodnje otroštvo, praksa Uvod Učeča se družba, v kateri smo, je izziv za vse tiste, ki se zavedajo, da je učenje za osebnostni razvoj in uspešno poklicno kariero osrednja naloga, ki poteka skozi celotno življenjsko obdobje (Kolb 1984). Dejstvo je, da se okolje, v katerem delamo, spreminja hitreje, kot se je kdajkoli prej. Spreminjanje učiteljevega/vzgojiteljevega dela in kakovost poučevanja ter učenja sta po mnenju mnogih avtorjev (Fullan in Hargreaves 2000; Hargreaves 2003; Javornik Krečič 2008; Hmelak 2012) pomembna dejavnika profesionalnega razvoja. Marentič Požarnik (2000) pravi, da so spremembe za učitelja izziv in grožnja hkrati. Terjajo višjo stopnjo profesionalnosti-zmožnost poglobljene in situaciji ustrezne presoje (refleksije) ter obvladovanje širšega repertoarja metod in pristopov.

Primerjalna Knjizevnost, 1995

Pričujoča razprava se vpisuje v polje komparativne verzologije. Za cilj si je zastavila primerjavo ritmične strukture izvornega itali janskega ("laškega") enajsterea in njegove slovenske recepcije. Prešeren je odkril optimalne možnosti za ritem slovenskega verza v kombiniranju osnovnega akcentuacijskega principa s stranskim silabičnim principom. Kljub akcentuacijskemu temelju bi lahko rekli, da je slovenski verz silabotoničen. Zato je Prešernova vpeljava jambske ga enajsterca in italijanskega soneta ustrezala naravi našega verza. Čeprav slovenski verz pripada sistemu akcentuacijske verzifikacije, italijanski verz pa silabičnemu sistemu (z močno vlogo naglasov), prav silabotoničnost pomeni skupni imenovalec obeh verzov. V pesmih, napisanih v "laškem" enajstercu, uporablja Prešeren samo ženske klavzule (ital.: piano) ter povsem izključi možnost moških (ital.: tronco) in daktilskih (tekočih-ital.: sdrucciolo) klav zul, ki sicer obstaja v italijanski verzifikaciji. Velikanski vpliv Prešernove poetike na celotno zgodovino slovenske poezije je imel za posledico, da se je ženska varianta enajsterca uveljavila kot zvrstna norma, čeprav so jo mnogi pesniki kršili. Ce upoštevamo dejstvo, da je siceršnja frekvenca moških in daktilskih klavzul pri Prešernu precej višja kakor pri Danteju in Petrarci, se vsiljuje sklep, da je izključna uporaba ženskih klavzul pri jambskih enajstercih zvrstno motivirana in določena: Prešeren je ženske klavzule očitno doživljal kot znamenje "visokega", umetn(išk)ega pesništva, medtem ko je moške in daktilske klavzule rad uporabljal pri narativnem pesništvu in v legah, ki izvirajo iz ljudskega izročila. Cezura, nezgrešljivo znamenje silabične verzifikacije, je v italijan ski poeziji sicer šibkejša kakor v francoski in španski, vendar je kljub temu precej močnejša kakor v slovenski poeziji. Primerjava strukture italijanskega in slovenskega "laškega " enajsterca glede na položaj cezure nas je pripeljala do zanimive ugotovitve: v italijanski poeziji vlada ravnotežje v frekvenci malih enajstercev (ital.: endecasillabo a minore-s cezuro v pr\>i polovici verza) in velikih enajstercev (ital.: endecasillabo a maiore-s cezuro v drugi polovici verza), medtem ko slovenska adaptacija kaže jasno težnjo k prevladi malih enajstercev. To tendenco je mogoče zaslediti v celotni zgodovini slovenske poezije od Prešerna do današnjega dne, od romantike do sodobnega postmodernizma (recimo pri Jesihu). Izvor jambskega endecasillaba Na začetku premisleka o naravi in pomenu jambskega enajsterca za slovensko verzifikacijo moramo natančneje opredeliti obseg pojma. Pogosto namreč uporabljamo tudi skrajšani termin enajsterec ali Pa kar iz italijanščine izposojeni izvirni izraz endecasillabo. Pri tem se je treba zavedati, da sama oznaka enajsterec ni dovolj natančna, saj opredeljuje le število zlogov, ne pa tudi verznega metra. Zato od antike naprej poznamo mnoge različne oblike enajstercev.

Slavistična Revija, 2017

Temeljno izhodišče razprave je ugotovitev, da pri ustvarjanju književnih del tako Andrić kot Kiš uporabljata zgodovinske dokumente, vendar to počneta na dva različna načina. To različnost obravnavamo v kontekstu epohalnega izziva, na katerega morata odgovoriti oba avtorja, to pa je premoč informacije nad zgodbo. Medtem ko je poetološka reakcija na ta izziv pri obeh avtorjih različna, pa jima je skupno to, da razlikujeta med uradno priznano zgodovino, ki jo istovetita s fikcijo, in nepriznanim védenjem o preteklosti. Verjameta, da ima književnost to moč, da zbere elemente tega nepriznanega védenja o preteklosti in z njimi sooči unificirano zgodovino.

2014

Teorija novega svetovnega sistema Teorija svetovnih-sistemov, ki jo je razvil Immanuel Wallerstein, temelji na preučevanju sveta kot celote in ne posameznih držav ali celin, ločenih drug od drugega. Po tej teoriji naj bi v naslednjih petdesetih letih bili priča koncu kapitalizma in oblikovanju novega sistema. To je možno dokazati tudi s kondratjevskimi cikli, ki so dolgi ekonomski cikli in pokažejo kako se proizvodnja giblje v kapitalističnih državah in kako po stopnji rasti vedno pride do stopnje padca in recesije. Če bi bili postavljeni v pozicijo, ko bi izbirali karakteristike drugačnega sistema, bi lahko izhajali iz vsega kar smo se v zgodovini naučili. Zato bi tudi temeljito premislili o človekovih pravicah, posameznikovi svobodi, vlogi privatne lastnine, vzpostavitvi večje pravičnosti in solidarnosti. Če bi izbirali sistem izven Rawlsove tančice nevednosti bi nedvomno izbrali sistem, ki bi bil za vse enakopraven in pravične. Pri izbiranju drugačnega sistema je enako pomembna drugačna ekonomska ureditev in družbeni odnosi med ljudmi. Ključne besede: svetovni-sistemi, kondratievski cikli, ideologija, svoboda, privatna lastnina. New world system theory The world-system theory developed by Immanuel Wallerstein is based on studying the world as a whole and not specific countries and continents, separated from one another. Based on this theory in the next fifty years we will witness the fall of capitalism and constructing of new world system. This can also be proved with kondratiev cycles, which are long-wave economy cycles and show how economy in capitalist countries changes from the phase of growth to the phase of depression. If we would be put in a situation, where we could chose characteristics of the new system, we could evaluate everything we have learned from history. Everything from human rights, individual freedom, private property, solidarity and equity could bet taken in to consideration. If we would choose from Rawls veil of ignorance, we could definitely choose a more just and equal system. When choosing a different system, it is equally important an alternative economy and relations in the society.

2010

After the split between Stalin and Tito from June 1948 the only centre of the Yugoslav pro-Soviet movement was established abroad. "Cominformist" groups gained support and hospitality in the USSR and the countries of people's democracy. Among the functionaries of the emigrant's organizations strong personalities can be hardly found. The bunch of lower rank diplomats, state officials, army officers, students and apprentices were not able to generate a leader. The fraction struggles in the isolated communities broke out very soon and disabled most of their activities. The host party officials were looking for the suitable candidates for leading positions. In Czechoslovakia such a person was recognized in the person of Anton Rupnik, a French communist of Slovene origin, who fled to Prague in summer 1949. This paper treats the beginning of Rupnik's political career. It starts in the 1930s in Northern France in the multinational immigrant environment of miners. As a...

Musicological Annual

There are three ideal types (Max Weber) of a western classical music performer. These types describe the performer’s relationship to composer, musical work and audience. The romantic virtuoso uses music as a means to impress audiences with his personality and corporeality. On the contrary, personality and corporeality of the modernist virtuoso must remain hidden in order to highlight the musical work (Lydia Goehr), which is the result of the composer’s intellectual work. In accordance with the general features of postmodern era, the postmodern virtuoso combines and mixes characteristics of previously existing types (pasticcio, palimpsest). This type is also highly defined by the incorporation of postmodern art into the system of late capitalism and the postmodern loss of the specificity of aesthetic experience (Fredric Jameson).

Primerjalna Knjizevnost, 2020

Ne more biti nobenega dvoma, da so Sarajevski zvezki najboljša jugo slovanska literarna revija vseh časov-paradoks tega prvenstva pa je v dejstvu, da so se Sarajevski zvezki zgodili šele po krvavi in tragični