Fonološki opis govora kraja Zgornje Gorje (SLA 198)

Jezikoslovni zapiski, 2015

Fonološki opis govora kraja Lom1 (Slovenski lingvistični atlas, točka št 204) je predstavitev fonološke ravnine gorenjskega lomskega/lomenskega govora (gre za fonetični prikaz fonemov). V prvem delu je predstavljen inventar fonemov (samoglasnikov in soglasnikov) in prozodemov, sledi predstavitev distribucije/ razporeditve fonemov in njihovih položajnih različic/alofonov ter prozodemov, v tretjem deluje prikazan izvor fonemov in prozodemov. A

Jezikoslovni zapiski, 2015

V članku je v obliki fonološkega opisa predstavljeno glasoslovje srednjeprleškega govora Juršincev v Slovenskih goricah (Slovenski lingvistični atlas, točka št. 378), tako da je v prvem delu predstavljen inventar fonemov in prozodemov tega govora, sledi predstavitev distribucijskih omejitev fonemov in njihovih položajnih različic ter prozodemov, v tretjem delu pa je prikazan njihov izvor. Govor v zadnjih letih odpravlja kvantitetno opozicijo na naglašenih samoglasnikih, saj je zaradi razvoja različnih kvalitet dolgih in kratkih samoglasnikov kvantitetna opozicija postala nepotrebna.

Jezikoslovni zapiski, 2015

Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (www.zrc.sazu.si) razvil Peter Weiss.

Jezikoslovni zapiski, 2015

Glasoslovje govora Krope na Gorenjskem (Slovenski lingvistični atlas, točka št. 202) je predstavljeno v oblikifonološkega opisa, kakršna se je pri nas uveljavila po izdaji fonoloških opisov govorov, zajetih v mrežo za OLA (Fonološki opisi, Sarajevo 1981). Tako je v prvem delu predstavljen inventar fonemov (samoglasnikov in soglasnikov) in prozodemov, sledi predstavitev distribucijskih omejitev fonemov in njihovih položajnih različic/alofonov ter prozodemov, v tretjem delu je prikazan izvor fonemov in prozodemov, in sicer glede na izhodiščni splošnoslovenski fonološki opis v omenjenem delu.

2018

Izoglose na stiku slovenskega kostelskega narečja in kajkavskega goranskega narečja POVZETEK V disertaciji so predstavljeni izbrani govori kostelskega nareĉja, ki se uvrńĉa v dolenjsko nareĉno skupino slovenskega jezika, in govori zahodno goranskega podnareĉja goranskega nareĉja na Hrvańkem, ki ga tradicionalna hrvańka dialektologija uvrńĉa v kajkavsko nareĉno skupino hrvańkega jezika. Z metodami sinhronega in diahronega jezikoslovja so govori obravnavani na treh razliĉnih jezikovnih ravneh, in sicer na fonolońki, morfonolońki in morfolońki ravni. Z geolingvistiĉno metodo so predstavljene izofone in izomorfe, ki loĉujejo oz. zdruņujejo doloĉene govore. Z definicijskimi lastnostmi slovenskega jezikovnega sistema in s predstavitvijo starejńih jezikovnih pojavov, ki so sluņili kot definicijski kriteriji, se je skuńalo dokazati dve hipotezi, in sicer avtohtonost obravnavanih govorov ter da je del govorov, ki se tradicionalno uvrńĉajo v zahodno goransko podnareĉje goranskega nareĉja, genetolingvistiĉno gledano, del slovenskega jezikovnega sistema in ne kajkavskega. Vse obravnavane govore se je poskuńalo uvrstiti v dolenjsko nareĉno ploskev. Prav tako pa se je poskuńalo ugotoviti, do katere mere so lahko izomorfe relevantne kot (pomoņni) definicijski kriteriji. Kot dopolnitev in predstavitev metodolońkega modela za netonemske govore so bile sinhrono predstavljene samoglasnińke premene v krajevnem govoru Ravnic. Kvaliteta in kvantiteta samoglasnika namreĉ priĉata o nekdanjih naglasnih mestih in (lahko) tonemu pa tudi o kasnejńih naglasnih premikih. Starejńi jezikovni pojavi so bili vzeti za kriterij pripadnosti doloĉeni nareĉni ploskvi, tj. dolenjski nareĉni ploskvi. Mlajńi jezikovni pojavi pa so bili vzeti predvsem kot kriterij za loĉitev od ostalih okolińkih nareĉij dolenjske nareĉne ploskve in za nadaljnjo razvrstitev znotraj obravnavanih govorov. Mlajńi naglasni premiki so vsem govorom skupni, z upońtevanjem ostalih treh kriterijev pa se obravnavno obmoĉje deli na dva dela, in sicer na svoj SZ del (z govorom Delnic) in JV del. Izkazalo se je, da se z nańtetimi samoglasnińkimi in naglasnimi izofonami pokrivajo tudi nekatere soglasnińke izofone, ki so se zato izkazale za relevantne pri ĉlenitvi govorov oz. za potrditev loĉevanja na SZ in JV del. Poskuńalo se je najti tudi izomorfe, ki med seboj loĉujejo oz. povezujejo obravnavane krajevne govore. Prikazani so bili samostalnińki sklanjatveni vzorci izbranih krajevnih govorov ter obravnava posameznih sklonskih konĉnic. Zakljuĉimo lahko, da so obravnavani govori sistemski in ne izkazujejo meńanosti, zato jih lahko imamo za avtohtone govore. Dalje lahko zakljuĉimo, da obravnavani govori na obeh straneh drņavne meje glede na starejńe jezikovne pojave spadajo v dolenjsko nareĉno ploskev in da se obravnavani govori glede na nekatere mlajńe jezikovne pojave loĉujejo na dva dela, in sicer na SZ in JV del. Znotraj SZ dela pa se po istih kriterijih izloĉata govora Ĉabra in Pleńc ter Drage. Morfolońke znaĉilnosti se niso izkazale za relevantne pri loĉevanju obravnavanih govorov med seboj. Predlaga se, da se v kostelsko nareĉje vkljuĉi tudi govore na Hrvańkem, in sicer obravnavane govore Ravnic, Gerova, Ĉabra, Zamosta, Pleńc, Hrvatskega, Delnic, Gornjih Turnov, Broda na Kolpi in Ravne gore. Prav tako se predlaga, da se SZ in JV del kostelskega nareĉja loĉi na dve nareĉji, saj so govori obravnavanega obmoĉja zajeti v eno nareĉje bolj zaradi tradicije kot na podlagi natanĉne jezikoslovne analize. Tako za govore JV dela predlagam poimenovanje kostelsko narečje, za govore SZ dela pa čabransko narečje, saj poimenovanje po reki Ĉabranki najbolje zaobjema govore tega obmoĉja na obeh straneh reke. JV del, t. i. kostelsko narečje, se ņe po sluńnem vtisu loĉuje od ĉabranskega. Znotraj SZ dela je nato potrebno zamejiti ńe dragarsko obmoĉje (podnareĉje?), ki zajema krajevne govore Ĉabra in Drage. Kljuĉne besede: kostelsko nareĉje, goransko nareĉje, dolenjska nareĉna skupina, kajkavsko nareĉje, fonologija, naglas, morfonologija, morfologija Isoglosses on the contact of the Slovene dialect of Kostel and the kajkavian goranski dialect ABSTRACT The dissertation presents the selected local speeches of the Kostel dialect, which belongs to the the Lower Carniolan dialect group, and the local speeches of the Western goranski sub dialect group of the Gorski kotar dialect which the traditional Croatian dialectology places within the Kajkavian dialect. The treated speeches are the speeches of the following villages: Babno Polje, Lazec,

Jezikoslovni zapiski, 2015

srl.si

Ob upoštevanju predhodnih analiz, med katerimi zavzemajo posebno mesto raziskave Franca Zadravca, prispevek razčleni razlike med prvo (1932) in drugo (1957) knjižno izdajo romana Gornje mesto Bogomira Magajne. Osvetljuje tudi zgradbo dela ter pisateljevo razumevanje poslanstva umetnika, tako da se pokažejo osnovne značilnosti pisateljeve poetike. Druga izdaja je hote ali nehote premaknila temeljno sporočilo iz območja generacijskega romana v sfero individualnega (avto)biografskega. Taking into account the previous analyses, among which Franc Zadravec's studies occupy a particularly prominent place, the article analyzes the differences between the fi rst (1932) and the second (1957) editions of Bogomir Magajna's novel Gornje mesto. It is also illuminates the structure of the novel and the author's understanding of the artist's mission, which reveals the basic characteristics of the author's poetics. The second edition, whether intentionally or not, moved the basic message from the area of a generational novel into the sphere of an individualistic (auto)biographical novel.

Jezikoslovni zapiski, 2015

V članku je predstavljena monografija mariborske dia-lektologinje Mihaele Koletnik Slovenskogoriško narečje, kije kot 12. knjiga iz zbirke Zora izšla pri Slavističnem društvu Maribor. V njej avtorica predstavlja rezultate svojega večletnega raziskovanja gla-soslovne, oblikoslovne in skladenjske ravnine panonskega slovensko-goriškega narečja ter utemeljuje njegovo delitev na dve podnarečji, na vzhodno in zahodno na podlagi kolikostnega nasprotja med stalno dolgimi ter staro- in novoakutiranimi samoglasniki.

DOAJ (DOAJ: Directory of Open Access Journals), 2007

Prispevek obravnava razlikovanje moške in ženske glagolske oblike v sedanjiku dvojine po gradivu za Slovenski lingvistični atlas (SLA), dopolnjenem s podatki iz sodobne narečjeslovne literature in medijev. Razširjenost tega pojava je prikazana tudi geolingvistično na dveh jezikovnih kartah. Sodobno stanje je primerjano s podatki iz zgodovine jezika in starejše narečjeslovne literature. The article treats the differentiation between masculine and feminine verbal forms in present tense dual based on the material for the Slovene Linguistic Atlas (SLA) and on the data from the contemporary dialectological literature and the media. The author gives a geolinguistic representation of the areal of this phenomenon with two linguistic maps. She compares the present situation with historical data and the data from older dialectological literature.

De musica disserenda, 2011

Srednjeveški liturgični rokopisi izkazujejo pripadnost različnim liturgičnim tradicijam, ki so si bile bolj ali manj različne. Ena od teh je bila kartuzijanska. Kartuzijani si sicer niso prizadevali, da bi bili samosvoji; bolj kot to so se navezovali na starejšo tradicijo, ki so jo jemali kot avtoriteto. Kljub temu pa so v kartuzijanskih liturgičnoglasbenih rokopisih posebnosti, ki jih v drugih rokopisnih izročilih ni. Med takšnimi posebnostmi je tudi intonacija 8. psalmovega tona v oficijski psalmodiji, kakršno vidimo v dveh kartuzijanskih antifonarjih iz 13. stoletja. To je intonacija f-a-c1, 1 ki se v teh dveh rokopisih pojavlja namesto bolj splošno razširjene intonacije g-a-c1 2 (gl. glasbeni primer 1). 1 V nadaljevanju: intonacija F. Izraz intonacija F se v tej razpravi uporablja izključno za intonacijo f-a-c1 pri psalmih 8. tona. 2 V nadaljevanju: intonacija G. Izraz intonacija G se v tej razpravi uporablja izključno za intonacijo