Vpliv digitalizacije na trg dela in socialno varnost zaposlenih

M. Škof, 2016

Changes are a constant which follows an enterprise throughout its life cycle and are generally inevitable if it wishes to conduct a successful business. When implementing changes in enterprises, we must be aware of the impact a specific change will have on the employees and their job satisfaction, and must adjust the entire process of planning and implementing changes accordingly. Employee satisfaction is a factor that has remarkable influence on the effectiveness and performance of individual employees, and hence on the effectiveness and success of the enterprise. The aim of the diploma thesis was to research the potential impact of changes in an enterprise on employee satisfaction. The theoretical part of the diploma thesis is devoted to the definition and discussion of human resource management, including employee satisfaction, organisational climate and change management. It concludes with a presentation of the analysed enterprise. This leads us to the research part of the thesis, which presents and analyses the results of the conducted measurements of employee satisfaction throughout the analysed years. It analyses in particular the deviations in the results of the analysis in connection with the specific changes presented, and establishes their impact on the level of employee satisfaction. In accordance with the required limitations, the diploma thesis does not name the analysed enterprise or use its title, nor any detailed data about the enterprise and its organisation. Likewise, specific titles and data have not been used in the description of the discussed changes in the enterprise. The research conducted has yielded important results, namely the establishment of a great negative impact of the last two implemented changes on important areas of employee job satisfaction. These findings can prove useful for planning and implementing future changes in the enterprise, since they give the management a clear insight into which changes have influenced specific aspects of employee job satisfaction.

2014

Magistrsko delo obravnava projekt izgradnje strateškega informacijskega sistema korporacije za pokrivanje področja industrijske prodaje. Izzivi v projektu so heterogena informacijska okolja v korporaciji in vsebinsko nedefinirano področje. Posebnost informacijskega sistema je modul za spremljanje investicij, ki so vezane na prodajne projekte.

2012

Rezultati raziskave kažejo, da v situaciji, ko dejavniki v okolju niso izraziti, osebnostne lastnosti managerja za IT/IP vplivajo na način njegovega sodelovanja z neposredno podrejenimi sodelavci; da managerji za IT/IP uporabljajo hkrati širši nabor mehanizmov za usmerjanje podrejenih k ciljem organizacije: kontrola in vzpostavljanje zaupanja se dopolnjujeta in ne izključujeta; da imajo dejavniki iz notranjega in zunanjega okolja pomemben vpliv na izbiro določenih mehanizmov kontrole ali vzpostavljanja zaupanjautrjujejo izbire, skladne osebnostnimi lastnostmi managerjev za IT/IP, ali terjajo izbire, ki so neskladne z njihovim osebnostnim profilom; neformalna kontrola in vzpostavljanje zaupanja s strani managerja za IT/IP pozitivno vplivata na zadovoljstvo z delom njemu neposredno podrejenih sodelavcev in posredno na njihovo pripravljenost za dodatne obremenitve, na njihovo ustvarjalnost in nenazadnje na uspešnost cele enote za informatiko. Ključne besede: kontrola, zaupanje, uspešnost organizacijske enote za informatiko, osebnostne lastnosti managerja za informacijsko tehnologijo, vodenje, zadovoljstvo z delom podrejenih, vedenje OC, ustvarjalnost subordinates, with representatives from other lines of business and also with some board members, a huge amount of data was collected. Research findings confirm a hypothesis that personal traits of CIO have impact on relationship with his/her direct subordinates, when inside and outside the company do not exist strong factors that can otherwise influence this relationship; CIO-s apply at the same time a broad portfolio of mechanisms for directing their subordinates to achieve organization goals: control and trust building behavior are complementary and not substitutional; factors inside and outside the company could have strong impact on use of specific control and trust building mechanisms-they can strengthen choices that are congruent with CIO's personal traits or compel other choices, that are discordant with his personal profile; CIO's informal control and trust building behavior have a positive impact on his subordinates' job satisfaction and, mediately, on their organizational citizenship behavior, their creativity and, at last, on the whole IT department effectiveness.

2023

Prispevek predstavlja pregled literature, stanje vseživljenjskega učenja (VŽU) v slovenskih in evropskih podjetjih, kar je povzeto po raziskavi »European Company Survey 2019« (Eurofound 2019), ter povzetek kvalitativne raziskave VŽU v izbranih podjetjih. Če primerjava z EU na makro ravni kaže, da v Sloveniji na področju usposabljanja in izobraževanja bistveno ne odstopamo od sicer vključenih evropskih podjetij oz. primerjav, pa nam kvalitativni uvid daje vedeti, da so v Sloveniji podjetja, za katere je učenje zaposlenih ne le pomembno, ampak želijo v podjetjih celo vzpostaviti kulturo učenja, naklonjeno VŽU. Slovenska podjetja posameznika-zaposlenega-motivirajo na različne načine, razvijajo moderne pristope spodbud in razumevanja njegovih delovno-razvojnih potreb ter potreb po znanju, kar soustvarja razvojni cikel zaposlenega. Po mnenju sodelujočih podjetij je treba vseskozi razvijati tudi splošne kompetence, ne le zaradi ciljev delovnega mesta, ampak tudi zaradi uspešnega delovanja v tehnološko bogatih okoljih. Prav v tem se tudi skrivajo razvojne različnosti in hkrati izzivi VŽU v podjetjih.

Izzivi digitalne preobrazbe, 2022

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivs 4.0 International License. Uporabnikom je dovoljeno reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo. 8 IZZIVI DIGITALNE PREOBRAZBE.

2014

Ponudba in povpraševanje po delovni sili sta najpomembnejša elementa trga delovne sile. Trg delovne sile pa je enako pomemben tako za gospodarstvo kot tudi za življenje ljudi. Ljudje se morajo neprestano vključevati v družbo, morajo se socializirati, to pa pomeni tudi, da se morajo vključevati v trg delovne sile, da lahko preživijo. V Pomurju je trg delovne sile zelo obremenjen, saj imamo veliko število ponudnikov delovne sile in pa tudi povpraševanja po delovni sili, vendar se ne moreta povsem uskladiti. Problem je ta, da ponudniki delovne sile niso primerno kvalificirani, da bi se lahko zapolnila vsa delovna mesta. Ta problem privede do strukturne brezposelnosti, ki je prav v Pomurju najvišja. Problem brezposelnosti pa poskušajo reševati z aktivno politiko zaposlovanja, ki jo izvajajo na zavodu za zaposlovanje. V diplomski nalogi sem teoretično predstavila, kako sploh nastane prosto delovno mesto in kaj mora oseba, ki se poteguje za prosto delovno mesto, postoriti. Primerjala sem podatke, ki kažejo, kakšno je stanje po posameznih uradih za delo. Pregledovala sem, katere osebe se prijavljajo na Zavod za zaposlovanje, ali je več oseb z višjo, ali z nižjo stopnjo izobrazbe. Preverjala sem tudi, ali APZ (aktivna politika zaposlovanja) kaj pripomore k zmanjšanju brezposelnosti in kakšne ukrepe APZ izvajajo. Ključne besede: ponudba delovne sile (DS), povpraševanje po DS, trg delovne sile, APZ.

2014

Uspešne ženske poklicne poti skozi prizmo kulturne tematizacije spolnih vlog V magistrski nalogi želim razsvetliti problem ženske na pomembnem »odgovornem« delovnem mestu tako v javni kot tudi v zasebni sferi. Videti je, kot da so delovna mesta in položaji v hierarhiji socialnih statusov v zahodnih (kapitalističnih) družbah, še vedno prirejena potrebam moške spolne vloge, oziroma so višje vrednotena (tudi ekonomsko, ne le socialno družbeno), če jih zasedajo predstavniki moškega spola. Vsaj v Sloveniji lahko zanesljivo sledimo premisi, da bolj kot se denimo, nek poklic, področje dela ali stroke 'feminizira', nižje se vrednoti, pa čeprav pravno formalno obstajajo podlage za enakopravnost spolov. Pa je tako tudi v realnosti? Pri tem je potrebno upoštevati ne le odnos politike, gospodarstva in delodajalcev do žensk, temveč upoštevati in osvetliti tudi odnos ljudi samih, moških in žensk, do problematike enakopravnosti žensk pri zaposlovanju, napredovanju in vodenju. Ta se sčasoma spreminja, in hkrati na nek način odraža tudi številne spremembe v sami družbi in načinih, na katere le-ta deluje. Z obdobjem ženske emancipacije na zahodu je nastopila tudi faza večje feminizacije tradicionalno moških, in kot takih »odgovornejših«, višje vrednotenih delovnih mest. Strukturne potrebe delovnih mest so se delno uskladile s politično korektno doktrino enakosti spolov, delno pa je prišlo tudi do sprememb v samih vsebinah in pričakovanjih ženske spolne vloge na zahodu. Seveda je kontekst vsega tega predvsem v redefiniranih pričakovanjih družbe v zvezi s spolnimi vlogami, v spremenjenih predstavah 'sodobne' ženskosti in moškosti, v novih oblikah družinskega življenja in v vedno večjem poudarku na avtonomnosti, individualizaciji in 'realiziranosti' sodobnega posameznika. Prav tako ima pri tem predrugačenju pričakovanj v zvezi s spolom določeno vlogo tudi t.i. »tekoča« identiteta posameznika, ki jo v zadnjih nekaj desetletjih vse manj izoblikujejo trdna stara torišča, kot so barva kože, nacionalna pripadnost in seveda spol.

2014

2014

Acta geographica Croatica, 1997

Organizacija, 2011

Kriza kaže, da je menedžment podjetij premalo celovit; med drugim se prevec omejuje na ekonomske in tehnoloske dejavnike. Zaradi porasta kompleksnosti in hitrosti porajanja izzivov okolja se organizacije med drugim soocajo z demografskimi in socialnimi spremembami, s spreminjanjem vrednot, zahtev in stalisc zaposlenih, z njihovo custveno nestabilnostjo in zastavljanjem temeljnih bivanjskih vprasanj, s katerimi spoznavajo najgloblji namen življenja. Duhovno zavedanje in nacin življenja postajata priznana nepogresljiva vrednota ljudi, ki ne skrbijo le za optimalno uresnicevanje svojih življenjskih vlog, ampak tudi za osebni in osebnostni razvoj. Duhovna inteligenca kot filozofija vodenja podjetja spreminja pomen in smisel poslovanja: ukinja omejenost na racionalni del osebnosti. Nadgrajena je z duhovnim kapitalom, zato predstavlja zavedanje, da gre za visje poslanstvo (od zgolj dobicka), in je osnova za doseganje psihicnega dobrega pocutja zaposlenih, katero podpira ustvarjalnost, ino...

2017

Safety and Security in Local Communites – results of research on safety perceptions in Slovenia : 3rd National Conference on Local Safety and Security, November 28th, 2017, Novo mesto, Slovenia. The conference proceedings present peer reviewed papers presented at the third national conference on local safety and security in Slovenia in November 2017. A lead topic of the conference summarizes results of research on safety perceptions, which was done in 24 local communities in the spring in 2017. The main aim of the papers is proposing solutions for more efficient assurance of safety/security in local communities (smaller, middle and larger municipalities) in Slovenia. The papers in the proceedings discuss various aspects of safety and security in local communities, such as perception of safety/security and risks in local communities (perception of crime, sources of threats, safety in urban areas, police presence, and social cohesion); expectations and effectiveness of ensuring safety...

Slovenian Medical Journal, 2021

Telemedicina je hitro razvijajoče se področje, ki na učinkovit način zagotavlja zdravstvene storitve. Ker se pri telemedicini, tako kot v vsakdanji običajni klinični praksi, rokuje z občutljivimi osebnimi podatki, se je treba zavedati nevarnosti spletnega kriminala ter spoznati načine za zaščito pred takimi napadi. Področje varovanja osebnih podatkov je slovenski in evropski pravni prostor dobro opredelil, obstajajo pa odprta še nekatera nerazrešena vprašanja na področju telemedicine. Telemedicinske storitve delimo na sinhrone (v realnem času, npr. videokonference) in asinhrone (z zaostankom v komunikaciji, npr. spletna pošta) ter na spremljanje parametrov zdravja na daljavo (spremljanje arterijskega tlaka, krvnega sladkorja ipd.). Vsako od teh področij ima svoje varnostne značilnosti in posebnosti. Varovanje osebnih podatkov je pri telemedicinskih storitvah potrebno zagotoviti na sistemski in individualni ravni. Vsak zaposleni v zdravstvu, ki izvaja storitve na področju telemedicin...

Teorija in praksa, 2012

Povzetek. V članku odgovarjamo na vprašanji, kje so temeljne ovire za uveljavljanje žensk v znanosti v Sloveniji, kaj so razlogi za vertikalno segregacijo po spolu, na katero opozarjajo statistični podatki in mnenjske študije. Na vprašanji bomo odgovarjali s pomočjo teoretske refleksije in podatkov raziskave o razlikah v delovnih pogojih in kariernih poteh v znanosti med spoloma v Sloveniji, ki smo jo izvedli na vzorcu 1100 doktorjev in doktoric znanosti. Rezultati raziskave nedvomno potrjujejo hipotezo, da je spolna pripadnost še vedno osrednji element institucionalnega življenja v znanosti v Sloveniji, ne v predavalnicah, ampak tam, kjer so moč, vpliv, prestiž, ugled, denar, kjer se sprejemajo odločitve. Večina funkcij, ki jih zasedajo znanstvenice v akademski sferi, zadeva pretežno pedagoško delo, ki ima manjši pomen za karierno napredovanje in ugled. Zaradi nove pozornosti do položaja žensk v znanosti v zadnjem desetletju vse redkeje naletimo na odkrito vedenjsko izvajanje dominacije. Institucionalna dominacija se je premaknila v prikrite vidike moči. Pravzaprav položaj žensk v znanosti povsem ustreza današnjemu upravljanju z znanostjo v okviru prevladujoče neoliberalne družbene paradigme. Ključni pojmi: feministična perspektiva, karierne poti, znanstvena kultura, prekarnost, segregacija po spolu Uvod Izhodiščno raziskovalno vprašanje, ki si ga zastavljamo v članku, je, kje so temeljne ovire za uveljavljanje žensk v znanosti v Sloveniji, na katero opozarjajo statistični podatki in mnenjske študije . Na ta vprašanja bomo odgovarjali s pomočjo teoretske refleksije in podatkov raziskave o razlikah v delovnih pogojih in kariernih poteh v znanosti med spoloma v Sloveniji. Vprašanje, kako odpraviti * Dr. Mirjana Ule, redna profesorica na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani. ** Izvirni znanstveni članek.