Emodinamica Del Talamo

Musicological Annual

ZRC SAZU, Založba ZRC eBooks, 2023

30 Ta razdelitev se je zgodila na ozemlju toskanske Pistoie, v družini Cancellieri. Razdeljena oblast Pistoie pa je zmotila Florentince, ki so jim veleli, naj pridejo v Firence in ne povzročajo zdrah na domačem ozemlju. Dobronameren nasvet je prerasel v nasprotno: razdeljeni vodilni členi Pistoie so razdelili še florentinsko družbo (Bruni, »Life of Dante (Appendices)«, 90-91). 31 Leonardo Bruni naznanja, da je bila tedaj takšna navada, gl. Bruni, »Life of Dante (Appendices)«, 90. 32 Ibid. 33 Ibid. 34 Tretji sin Karla III. in oče Filipa VI. 35 Frisardi, »Introduction«, xxv. 44 Busetto, La vita e le opere di D. Alighieri, 31. 45 Ibid., 30. Nekateri raziskovalci dvomijo v Dantejev realen obisk Pariza, prim. (https:// www.treccani.it/enciclopedia/dante_(Enciclopedia-dell%27Italiano)/-vpogled: 23. 7. 2022). 46 O čemer je poročal šele Giovanni Vilanni (Ciabattoni, »Dante Alighieri«, 948). 47 Ta gospa je bila hkrati identificirana kot Gherardesca di Donoratico, žena Guida Simone di Battifolle. 48 Ta tri pisma so bila prvič objavljena šele leta 1881. Hranjena so v rokopisu v Vatikanski apostolski knjižnici pod šifro: (gl.

2016

Strukturalizem je epistemološka naravnanost v študiju simbolnih tvorb in procesov, torej na področju, ki ga v tradicionalni razdelitvi zasedajo humani stične vede in družbene znanosti; v svoji zgodovini je prešel številne faze in zasedel različna področja vednosti, na katerih je v kritičnem dialogu z njihovo specifično tradicijo tudi sam doživljal specifične transformacije. Zato je skrajno delikaten sleherni poskus, da bi različnim zgodovinskim fazam in področnim variantam strukturalizma določili skupni imenovalec, četudi je za strukturalistične tekste prav značilno, da se eksplicitno ukvarjajo z epistemološko proble matiko. K er je strukturalizem sprva nastopal kot kritična teorija,1 ki se je za vedala svoje prelomnosti, se nadaljeval v obsežnih prestrukturacijah tradicio nalnih področij in s produkcijo novih splošnih teorij, v drugi polovici šestdesetih let pa z dramatičnim samokritčnim obratom prešel v razne variante »poststrukturalizma«, ga je ves čas spremljala filozofska refleksija, ki se je s časom zaostrovala, poglabljala in končno pripeljala do globalnih konfrontacij z evrop sko metafiziko z izrecno ambicijo post-metafizičnega mišljenja (Althusser; Der rida, Deleuze; Foucault; Lacan). Minimalni kriteriji, s katerimi lahko opredelimo strukturalistično usmeri tev, so tile: 1. da izhaja iz saussurovske strukturalne lingvistike; da temu ustrez no priznava lingvistiki privilegirano mesto med družbenimi vedami; 2. da po stavlja v ospredje svojega interesa koncept označevalnega sistema, katerega struktura ji velja za pravi spoznavni objekt; 3. da se ukvarja s filozofskim i predpostavkami svojega početja. Iz teh minimalnih določitev lahko rekonstruiramo glavne smeri, vzdolž ka terih se je strukturalizem razvijal. Iz lingvistike je strukturalni pristop zelo hitro prešel na področje drugih simbolnih praks, najprej na področje sekundarnih sistemov pomenjanja v poe tiki in literarni teoriji. Roman Jakobson, ki je v fonologiji prvi v popolnosti realiziral saussurovski epistemološki projekt,2 je strukturalno metodo precizno 1 Izra z p o v z e m a m o p o : N en a d M iš če vić, M a rk s iz a m i p o s t-s tru k tu r a lis tič k a k re ta n ja , C D U D M , b ib lio te k a » P r o m e t e j« , R ije k a 1975, str. 7. Id e m g l. tu d i su m arn o z g o d o v in o fr a n c o s k e g a stru k tu ralizm a. ' R o m a n Jakobson, »O b s e rv a tio n s su r le cla ss em en t p h o n o lo g iq u e des c o n s o n n e s «, P r o c . o f the T h ir d In tern . C ongress o f P h o n e tic S c ien ces, G a n d , 1938; ta tek s t v e lja z a p r v o p o p o ln o r e a liz a c ijo fo n o lo š k e g a p r o g r a m a ; fo n o lo š k i p r o g r a m (T r u b e c k o j) pa j e p r v a d o sled n a sau ssu rovska ko n k retn a teo rija .

De musica disserenda, 2011

Srednjeveški liturgični rokopisi izkazujejo pripadnost različnim liturgičnim tradicijam, ki so si bile bolj ali manj različne. Ena od teh je bila kartuzijanska. Kartuzijani si sicer niso prizadevali, da bi bili samosvoji; bolj kot to so se navezovali na starejšo tradicijo, ki so jo jemali kot avtoriteto. Kljub temu pa so v kartuzijanskih liturgičnoglasbenih rokopisih posebnosti, ki jih v drugih rokopisnih izročilih ni. Med takšnimi posebnostmi je tudi intonacija 8. psalmovega tona v oficijski psalmodiji, kakršno vidimo v dveh kartuzijanskih antifonarjih iz 13. stoletja. To je intonacija f-a-c1, 1 ki se v teh dveh rokopisih pojavlja namesto bolj splošno razširjene intonacije g-a-c1 2 (gl. glasbeni primer 1). 1 V nadaljevanju: intonacija F. Izraz intonacija F se v tej razpravi uporablja izključno za intonacijo f-a-c1 pri psalmih 8. tona. 2 V nadaljevanju: intonacija G. Izraz intonacija G se v tej razpravi uporablja izključno za intonacijo

Andragoska Spoznanja, 2013

tHe invisible effect of tHe plYa programme comparison of selected results of the evaluation of the programme in 2002 and 2010-abstract It is interesting to note that key competences are becoming an important issue in adult education. Although the European Council of the European Union has created a European reference framework of key competences, the member states are expected to adapt the proposal to cultural and educational specificities of their countries. However, in various adult education programmes key competences are defined and developed in a very different way. In this paper, we focus on key competences by comparing the evaluations of the program Project Learning for Young Adults (PLYA) implemented in the years 2002 and 2010. In conclusion we consider the evaluation of different approaches to the PLYA programme, taking into account its effects on the development of key competences.

2020

V tem diplomskem delu predstavljam podrobno analizo obraznih izrazov v animiranem filmu. Najprej se sprehodimo skozi osnovno znanje in razumevanje animacije, ter poglobje spoznamo tri večje tehnike izdelave animiranih filmov. Človeški obraz opišemo z različnimi proporci glave. Podrobno raziščemo tudi štirinajst glavnih mišic anatomije obraza, ter jih povežemo skupaj, da prikažemo šest osnovnih obraznih izrazov. Pri tem si pomagamo z znanjem iz medicine, ki predstavlja temelj osnovnega razumevanja. Podrobno analiziramo posamezne dele obraza, kot so oči, veke, obrvi in usta. Sproti nadgrajujemo razumevanje njihovega medsebojnega delovanja na različnih primerih. V zadnjem delu diplome sledimo mojemu osebnemu pristopu k izdelavi glave lutke in obraznih izrazov. Po vrstnem redu podrobno opišem celoten proces svoje izdelave obraznih izrazov za lutko Naluja. Cilj diplomske naloge je bila podrobna analiza in razumevanje posameznih mišic, njihovega medsebojnega delovanja in sestavljanja razl...

2018

2014

Stilizacija življenja je zbirni termin, ki združuje različne oblie tematizacij vsakdanjosti posameznikov in ustreza vse večji potrebi po refleksivnih oblikah vsakdanjega življenja v sodobnih tržnih družbah. Povečane potrebe po tematizaciji in refleksiji vsakdanjosti se kažejo tudi v vse večjem zanimanju družbenih ved za vsakdanje življenje posameznikov in skupin. Tržno in medijsko posredovani življenjski stili problematizirajo oz. ukinjajo tri osrednje dosežke industrijske moderne: razredno delitev družbe, nacionalno državo in delitev socialnih sfer (zlasti delitev na zasebno in javno sfero ter delitev na delovni in prosti čas). Življenjski stil je kreacija posameznika, ki nastaja v stalni interakciji posameznika z družbo, pri tem pa posameznik "nabira" različne "kapitalske deleže", pomembne za okolje in s katerimi lahko nekaj pomeni. Sodobni individualizuirani življenjski stili so mundani, transnacionalni, čeprav tudi ne anacionalni. Poudarek je tudi na ambivale...

V ~lanku smo analizirali ~asovno zaznamovane termine v sodobnih slovenskih terminolo{kih slovarjih. Ugotovili smo, da ~asovni ozna~evalniki starinsko, zgodovinsko, prej, nekdaj zaradi svoje pomanjkljive obvestilnosti za terminolo{ke slovarje niso funkcionalni. Koristna pa je uporaba ozna~e-valnika zastarelo, ki usmerja od nedavno zastarelega poimenovanja k veljavnemu, in uporaba pojasnil, ki pojem natan~neje ~asovno opredelijo in tako smiselno dopolnijo definicijo. terminologija, terminolo{ki slovar, ~asovno zaznamovani termin, ozna~evalnik, pojasnilo In this paper, we analysed temporally marked terms in contemporary Slovene terminological dictionaries. We found that the labels starinsko, zgodovinsko, prej, nekdaj are not functional here because of their lack of informativeness. On the other hand, it is appropriate to use the label zastarelo, which directs the user from the recently outdated term to the contemporary one, and the use of notes that more precisely define the concept in...

In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a, ZRC SAZU, Ljubljana UDK 81'373.46:811.163.6:929Topori{i~ J. V prispevku se ukvarjamo z jezikovnokulturnim na~elom, po katerem ima terminologija slovenskega izvora prednost pred prevzeto. Predstavimo poskusJòeta Topori{i~a, da bi ustaljena prevzeta poimenovanja s podro~ja terminologije (terminologija, termin, termi-nolo{ki slovar) zamenjal z doma~imi. Terminolo{ka intervencija ni povsem uspela, saj ni upo{teval terminolo{kega dogovora, ki je v terminologiji zelo pomemben. terminologija, jezikovnokulturno na~elo, terminologija slovenskega izvora, prevzeta ter-minologija, terminolo{ka intervencija The article deals with the principle of language culture, according to which terminology of Slovene origin has precedence over borrowed terminology. We presentJòe Topori{i~'s attempt to replace some already established terms from the field of terminology (terminology, term, terminological dictionary) with terms of Slovene origin. This termino...