Andrić in hibridna identiteta

Slavistična Revija, 2017

Temeljno izhodišče razprave je ugotovitev, da pri ustvarjanju književnih del tako Andrić kot Kiš uporabljata zgodovinske dokumente, vendar to počneta na dva različna načina. To različnost obravnavamo v kontekstu epohalnega izziva, na katerega morata odgovoriti oba avtorja, to pa je premoč informacije nad zgodbo. Medtem ko je poetološka reakcija na ta izziv pri obeh avtorjih različna, pa jima je skupno to, da razlikujeta med uradno priznano zgodovino, ki jo istovetita s fikcijo, in nepriznanim védenjem o preteklosti. Verjameta, da ima književnost to moč, da zbere elemente tega nepriznanega védenja o preteklosti in z njimi sooči unificirano zgodovino.

Primerjalna Knjizevnost, 1993

Slavisticna Revija, 2019

The article analyzes the decision of the Senate of the Faculty of Arts (Ljubljana) concerning the “gender sensitive use of language.” It concludes that the decision, while failing to fight discrimination against women, subverts the abstract universalism of revolutionary bourgeois law and promotes identity mechanisms that reproduce contemporary capitalism.

DOAJ (DOAJ: Directory of Open Access Journals), 2003

Razprava se ukvarja s sve'njem pesmi na novozavezne motive iz nedokon~ane pesni{ke zbirke Anotna Vodnika Talitá, kumi, objavljene pred kratkim v drugi knjigi njegovih Zbranih del. Ob strani pu{~a literarnosmerno opredeljevanje in se osredinja na Vodnikovo pesnjenje razodetja v njih, ki ga pripravlja poduhovljeno pesnjenje erosa v prvih dveh zbirkah. Pesnjenje v t. i. »novozaveznem ciklu« dose'e vrhunec v liku Jude I{karijota, ki izgubi tradicionalne poteze izdajalca Kristusa in postane, tako kot Kristus, lik razodetne drugosti. The paper deals with a corpus of poems with New-Testament motifs from an unfinished poetry collection by Anton Vodnik, Talitá, kumi, that was published recently in the second volume of his collected works (Zbrana dela). The question of defining the literary trend is left aside and instead the matter of Vodnik's poetry of revelation in the poems, which he prepared through a spiritualized poeticization of eros in the first two collections, is concentrated upon. His poeticization in the »New-Testament cycle« reaches its zenith in the image of Judas Iscariot, who loses the traditional characteristics of Christ's betrayer and becomes, like Christ himself, an image of revelation otherness. Klju~ne besede: Biblija in slovenska literatura, eros v slovenskem pesni{tvu, pesni{tvo in razodetje, Juda I{karijot v kr{~anskem izro~ilu in moderni literaturi, drugost

DOAJ (DOAJ: Directory of Open Access Journals), 2002

Prispevek orisuje prevladujoèe prozne modele in poetike v hrvaki knjievnosti ob koncu 20. stoletja. Pri tem se ustavlja tudi pri znaèilnostih prejnjih obdobij. The article outlines the prevalent prose models and poetics in Croatian literature at the turn of the last millennium. Some attention is also paid to the characteristics of the previous centuries.

2021

Marketinški načrt na primeru podjetja Adrenalinček Kraj: Portorož Leto: 2018 Število strani: 48 Število prilog: 2 Mentorica: doc. dr. Marijana Sikošek Somentor: dr. Žana Čivre Lektorica: Zorica Zaklan Ključne besede: turizem/marketing/marketinški načrt/Adrenalinček/Eko plac UDK: 339.138:338.48 Avtorski izvleček: Turizem je vse bolj rastoča panoga in predstavlja eno najpomembnejših dejavnosti na svetu. Stopnja rasti turizma se vidi v povečevanju konkurence, ponudnikov, turističnih zmogljivosti in tako dalje. Nastaja tudi konkurenčni boj, kjer se podjetja poslužujejo različnih strategij in se zato poskušajo tudi čim bolje diferenciirati od ostalih. Hkrati ima turizem tudi svoje negativne vplive, ki smo jih izkusili pred nekaj desetletji in ga prepoznamo kot masovni turizem. Danes se turistična podjetja poskušajo s svojo ponudbo približati trendom trajnostnega razvoja turizma, kar vključujejo tudi pri oblikovanju svojih marketinških aktivnosti. Tega se poslužuje tudi podjetje Adrenalinček, za katerega smo na podlagi proizvoda Eko plac v nalogi izdelali marketinški načrt. S pomočjo teoretičnih izhodišča smo na podlagi postavk marketinškega načrta analizirali posamezne marketinške aktivnosti za proizvod Eko plac ter podali predloge za morebitne izboljšave.

1998

R azpravo je zgrajena na dvojni analizi staroprovansalske trubadurske lirike 12. in 13. stoletja: po eni strani posku ša izluščiti form alne značilnosti p esn i ških ohlik in zvrsti, p o drugi strani p a na podlagi obstoječih lingvističnih, literarnozgodovinskih, socioloških in psihoanalitičnih raziskav posku ša defi nirati bistvo t. i. »dvorske ljubezni«, da bi dognala, ali obstaja korelacija m ed form alnim i razsežnostm i pesniškega jezika trubadurjev in naravo njihovega pojm ovanja in opevanja ljubezni. Analiza ugotavlja, da je hrepenenje te meljni m otor trubadurskega kulta izvoljene Hame in d a je p red p o g o j d vo r ske ljubezni njena načelna neuresničljivost. Vzporedno s procesom idealiza cije Dame se dogaja tildi čedalje m očnejša kristalizacija slogovnih lokov (komunikativni trobar len in herm etični trobar clus) ter diferenciacija p esn i ških zvrsti, kjer ljubezenska pesem (canso) zavzem a hierarhični vrh in so ji druge zvrsti podrejene. Posebne pozornosti so deležni načini vezave kitic s />omočjo rim ter dram atičen razvoj različnih načinov rimanja, ki pom eni začetek in obenem nepreseženi vrhunec umetnosti rime v evropski poeziji Na podlagi form aln e analize kitičnih in pesem skih oblik se odpirata dve možni interpretaciji izvora trubadurske lirike: krščanska liturgična pesn iška oblika trop oz. versus ali p a vpliv arabske erotične lirike, konkretno m ozarabske pesniške oblike žeje! A naliza na različnih ravneh ugotavlja, da j e umetnost pesm i za trubadurje identična umetnosti ljubezni ter d a je razvoj form aln ih postopkov v trubadurski liriki 12. in 13. stoletja vzporeden čedalje m očnejši idealizaciji izvoljene D am e v razvoju koncepta dvorske ljubezni. * * * O čistem niču pojem spev: ne sebe ne s\'eta ne bom načel, ljubezni in mladosti ne bom pel, saj sem sred spanca ta nič opevali začel na hrbtu vranca. Ne vem, kdaj je moj rojstni dan, nisem vesel ne poklapan, lu nisem tuj in ne doma, drugače pač ne znam, saj vila me ponoči je povila, tam visoko vrh gora. Ne vem, kdaj bdim in kdaj so sanje, naj mi kdo rcizloii lo stanje. Srce se krči v bezanje od strašne teže; požvižgam se na vse te marnje, zares, pri sežem! Bolan sem, vidim se v trugi, o smrti vem samo od drugih; k zdravniku moram v tej muki, a h kateremu ? Le gre na bolje, k dobremu, in k slabemu, če gre po zlu.

Radio Student FM 89.3, 2021

Review of Slovenian translation of The Terraforming. "While reading the book, which we will focus on in today's Humanities, the author of this article has fallen into doubt in some places; the first problem that arose was that the author of the article was a member of the Editorial Board for Culture and the Humanities, and the second was that its editor tactfully included the article in the Humanities section . Why there is embarrassment in this will be clear from the following quotes from the book Terraforming Sociologist and Theorist Benjamin Bratton . Already in the preface, Bratton writes: " Culture is ecologically more wasteful than science ." And a little further on: " The Terraforming Projectit involves a distrust of the belief that what we call ‘culture’ means a unique good in itself, that culture is an area that is qualitatively different and elevated above general biosemiotics. "

Javnost - The Public, 2013

BISTVO IN TIPOLOGIJA INTELEKTUALCA Povzetek V prispevku poskušam redefi nirati osrednje vprašanje o bistvu intelektualca, kaj in kdo točno je po svoji defi niciji, nato pa se sprašujem, kaj ali kdo je v slovenskem družbenem prostoru. Razvijam svojo tipologijo štirih razmeroma heterogenih vrst intelektualca (izobrazbeni, znanstveni, progresivni in humanistični) in znotraj ponujene taksonomije dodatno opozarjam na spregledano družbeno vlogo intelektualca kot dejavnega državljana. Ugotavljam, da so naloge intelektualcev tudi zagotavljanje in skrb za javno rabo uma in skrb za deliberacijo o ciljih skupnega življenja, ravnanje v dobro vseh in dajanje zgleda v družbi s svojo privrženostjo racionalnosti. Na koncu zaključim, da je intelektualec nekdo, ki bistveno sodeluje v postopkih sprejemanja skupnih odločitev, opozarja na napake in prehitre sklepe, predsodke in pravice, sovražni govor in diskriminatorne obravnave, s čimer afi rmiram predvsem tip progresivnega in humanističnega intelektualca.

Primerjalna Knjizevnost, 2016