Papers by Barbara Pihler Ciglic
Beoiberistika, 2023
En todo acto comunicativo, el hablante ha de adecuar su contribución informativa al interlocutor,... more En todo acto comunicativo, el hablante ha de adecuar su contribución informativa al interlocutor, teniendo en cuenta sobre todo su intención comunicativa, la información pragmática que cree haber reconocido en el interlocutor y el cálculo de los correspondientes factores contextuales. La consiguiente estructuración de la información mediante recursos lingüísticos pone de manifiesto tanto su dominio del código lingüístico como su competencia pragmática, por lo que constituye un ámbito que todo aprendiente de cualquier LE debería dominar si quiere que su comunicación resulte adecuada, fluida y natural. Pese a ello, la estructura informativa es un tema que recibe poca atención en la enseñanza y el aprendizaje de ELE, lo que se manifiesta en su relativa ausencia de los materiales didácticos. El propósito del presente estudio es analizar el uso discursivo que hacen los estudiantes de ELE de distintas lenguas maternas en su discurso oral de un recurso de estructuración informativa en particular, la dislocación, que se inscribe en el mecanismo más amplio de tematización o topicalización. Solo observando qué estrategias discursivas reconocen los estudiantes en la dislocación, se podrá emprender un camino hacia un tratamiento didáctico más sistemático y eficaz del tema en clase. Por eso, el artículo describe brevemente en qué consiste la dislocación, examina qué lugar ocupa con la estructura informativa actualmente en ELE 160
Verba Hispanica, Dec 8, 2017
Colindancias - Revista de la Red de Hispanistas de Europa Central, Dec 28, 2018
Ars & Humanitas, May 12, 2016
Pričujoča publikacija z naslovom Antigas leituras. Visões da China Antiga (Stara branja. Pogledi ... more Pričujoča publikacija z naslovom Antigas leituras. Visões da China Antiga (Stara branja. Pogledi na starodavno Kitajsko) prinaša trinajst študij o zgodovini, umetnosti, fi lozofi ji in literaturi starodavne Kitajske, ki so jih prispevali avtorji iz Brazilije, Portugalske, Španije, Makaa, Kitajske, Singapurja, Izraela in Slovenije. Uredila sta jo André Bueno, brazilski zgodovinar in fi lozof, ki si že dvajset let prizadeva za uveljavitev sinologije v Braziliji, ter José Maria Gomes de Souza Neto, profesor antične zgodovine na univerzi v brazilski zvezni državi Pernambuco. Knjiga je zaključena celota in hkrati drugi del tematsko širše zastavljene zbirke Stara branja (Antigas Leituras), ki jo je zasnoval prav José Maria Neto in katere glavni namen je stare literarne vire osvetliti z nove perspektive ter spodbujati nova branja. V uvodniku pričujoče monografi je Neto jasno začrta osrednji namen publikacije: izpostaviti pomembnost proučevanja kitajske antike ter zadostiti potrebi po širšem mednarodnem pristopu, ki je neizogiben za uvid v relevantnost te tematike. Avtor namreč spomni, da se relevantnost antičnih študij še vedno postavlja pod vprašaj, tudi v Braziliji, kjer se veliki raziskovalni centri (Rio de Janeiro, Sao Paolo) ukvarjajo z nacionalnim zgodovinopisjem in z zadevami nacionalnega pomena, medtem ko je manjšim centrom prepuščeno ukvarjanje z regionalno zgodovino. Neto se sprašuje o smiselnosti take segregacije, saj poudari, da je osrednja vloga zgodovinopisja ostrenje kritičnega pogleda in vzpostavljanje dialoga s sedanjostjo, s čimer se širi in izboljšuje dojemanje modernega sveta (p. 10). Pomembnost pričujoče monografi je je tako večplastna: je prva publikacija o starodavni Kitajski, ki je izšla na brazilskih tleh, in zato nedvomno mednarodno pomemben raziskovalni projekt, saj je urednikoma uspelo smiselno povezati prispevke strokovnjakov s treh različnih kontinentov. Nekateri prvič objavljajo v portugalščini, med njimi tudi dve ugledni slovenski sinologinji, Jana S. Rošker in Nataša Vampelj Suhadolnik, obe profesorici na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kar je za slovensko sinologijo nedvomno izjemnega pomena. Avtorica prve študije je ugledna španska sinologinja, profesorica na Univerzi v Granadi, Alicia Relinque Eleta. V prispevku z naslovom »O humanizmu na Kitajskem;
Linguistica, Dec 23, 2022
Ars & Humanitas, Nov 27, 2017
del v slovenskem prostoru, ki si prizadevajo kritično osvetliti obdobje španske tranzicije in pon... more del v slovenskem prostoru, ki si prizadevajo kritično osvetliti obdobje španske tranzicije in ponovno proučiti tiste družbenopolitične vidike, ki so igrali bistveno vlogo pri vzpostavljanju sodobne španske države. Monografijo sestavlja deset prispevkov slovenskih in španskih strokovnjakov, ki z antropološke, sociološke, zgodovinske, literarne in filozofske perspektive problemsko pretresejo špansko tranzicijo ter predstavijo osrednje značilnosti španske politike, družbe in gospodarstva v zadnjih štiridesetih letih. Vse povezuje enak osrednji cilj: pokazati na nujnost ponovnih branj predvsem tistih zgodovinskih dejstev, ki so bila, še posebej v Španiji, prikrita in zamolčana. S tem se nedvoumno postavlja pod vprašaj tolikokrat izpostavljena vloga t. i. »mirne tranzicije«, ki se je v svetu ustoličila kot nekakšna blagovna znamka, celo kot vzor predvsem latinskoameriškim vladam po padcu diktature vojaških hunt, po padcu berlinskega zidu pa tudi vzhodnoevropskim državam. Monografijo odpira zgovoren prispevek antropologa Gašperja Kralja, ki se osredotoči na polemičnost razprave o španski tranziciji: na eni strani je uradna ali »mitična« zgodba, ki jo omogoča t. i. pakt pozabe (med strokovnjaki se je uveljavil celo termin »memoricid«), na drugi pa je kritična zgodba o tranziciji, ki ji lahko prisluhnemo šele v zadnjem desetletju. Skozi literarna dela sodobnega španskega pisatelja Javierja Cercasa, pripadnika t. i. generacije vnukov državljanske vojne in znanega kritika »mitične« tranzicije, se v prispevku razkrije nadaljevanje različnih manifestacij frankističnega režima v sicer demokratični ureditvi, tudi kot posledica »izbrisa republikanskega spomina«. Zgodovinar David Heredero Zorzo raziskuje še vedno prisotne ostanke frankističnega režima, ki so tako globoko zakoreninjeni v sodobni španski družbi, da se jih mnogokrat ljudje niti ne zavedajo. V prispevku se namreč razkrije pomembno dejstvo, da je še štiri desetletja po Francovi smrti španska družba razdeljena na t. i. »rdeče« (leve) in »črne« (desne), pri čemer gre po avtorjevem mnenju za skrajnejšo delitev kot v drugih zahodnih družbah, tudi zato, ker ostaja nekakšen družbeni tabu, brought to you by CORE View metadata, citation and similar papers at core.ac.uk
Ars & Humanitas, May 12, 2016
Latinske Amerike ter izpostaviti osrednje aktualne vidike in tendence. Natančneje bomo predstavil... more Latinske Amerike ter izpostaviti osrednje aktualne vidike in tendence. Natančneje bomo predstavili situacijo v Mehiki, državi z najdaljšo sinološko tradicijo, ter v Braziliji, kjer je sinologija še na samem začetku, predvsem skozi prizmo raziskav dveh sinologov, Chen Yonga (El Colegio de México) in Andréja Buena (Universidade do Estado Rio de Janeiro). 3 2 Vzpostavljanje odnosov in začetki sinologije Latinskoameriške države imajo s Kitajsko vsaka svojevrsten odnos, zato ni presenetljivo, da se, na primer, na Kubi že več desetletij izobražujejo predvsem prevajalci, da je edino v Mehiki mogoč doktorski študij sinologije ali da ima Čile zaradi strateške povezave s Pacifi kom devetkrat več štipendistov na Kitajskem kot Argentina. Kar pa povezuje tako špansko govoreče države Latinske Amerike kot Brazilijo, je odsotnost daljše sinološke tradicije. 4 Vidnejši univerzitetni programi in pomembnejši centri, ki vključujejo programe azijskih in afriških študij, so v Argentini, Braziliji, Čilu, Kolumbiji, Kostariki, 5 na Kubi, v Mehiki, 6 Peruju in Venezueli. Poleg tega je osrednji poudarek navadno predvsem na proučevanju mednarodnih odnosov, gospodarstva, politike in modernega jezika. Kot rečeno, pri širjenju zanimanja za kitajski jezik in kulturo v Latinski Ameriki igrajo pomembno vlogo Konfucijevi inštituti, ki pogosto delujejo v okviru univerz in drugih izobraževalnih središč. Maja 2014 so se povezali v regionalni center, t. i. Centro regional de Institutos Confucio para América Latina, CRICAL. Na njihovi spletni strani lahko preberemo, da je največ, osem inštitutov v Braziliji, sledi ji Mehika s petimi, v Peruju in Kolumbiji so 3 V prihodnje bi vsekakor veljalo raziskati položaj sinologije tudi v ostalih državah Latinske Amerike. 4 Velja omeniti, da ima na Kitajskem zanimanje za Latinsko Ameriko daljšo tradicijo (Chen Mok in dr., 2013), o čemer priča dejstvo, da je bil v Pekingu že leta 1961 ustanovljen Inštitut za Latinsko Ameriko (Instituto de América Latina; angleško ime Institute of Latin American Studies, ILAS), ki od leta 1981 deluje pod okriljem Kitajske akademije za družbene vede (Chinese Academy of Social Sciences, CASS). Na omenjenem inštitutu od leta 1979 izdajajo revijo Revista de Estudios Latinamericanos, ki je še danes edina revija na Kitajskem, ki se posveča izključno latinskoameriškim študijam (Ilas.cass. cs). Omeniti velja še ustanovitev Kitajskega združenja za latinskoameriške študije (Asociación China de Estudios Latinoamericanos, ACEL) leta 1984 ter vpeljavo podiplomskih študijskih programov za latinskoameriške študije na univerzah v Pekingu, Nankaiu, Fudanu in Hubeiu (Shixue, 2004, 277). 5 Leta 1973 je v takrat še Estudios Orientales izšel zanimiv članek z naslovom »Orientalske študije na Univerzi v Kostariki« (Los estudios orientales en la Universidad de Costa Rica), kjer preberemo, da je na Oddelku za geografi jo in zgodovino že leta 1969 obstajal predmet »Kulturna zgodovina Kitajske«, na Oddelku za fi lozofi jo pa predmet »Uvod v budizem« (Chen A. Espinosa, 1973, 88). 6 Omeniti velja štiri pomembnejše univerzitetne programe, ki so neposredno povezani s kitajskimi študijami: najbolj znan je gotovo Center za azijske in afriške študije (Centro de estudios de Asia y África), ki je bil ustanovljen v Mehiki leta 1964 v okviru El Colegio de México (predstavimo ga v poglavju 2.1), drugo najstarejše središče pa je bilo leta 1967 ustanovljeno na Univerzi v Salvadorju kot Šola za orientalske študije (La Escuela de Estudios Orientales). Pred desetimi leti so na Avtonomni univerzi v Mehiki (Universidad Autónoma de México) ustanovili Center za študije Kitajska-Mehika (Centro de Estudios China-México), ki mu je dve leti kasneje sledil še Center za študije Kitajska-Veracruz (Centro de Estudios China-Veracruz) v mehiškem Veracruzu.
Verba Hispanica, Dec 1, 2015
Linguistica, Dec 30, 2017
frase es como el hilo donde se enhebran las palabras, haciendo de las perlas aisladas un collar.»... more frase es como el hilo donde se enhebran las palabras, haciendo de las perlas aisladas un collar.» Amado Alonso (1955: 76)
Colindancias - Revista de la Red de Hispanistas de Europa Central, Feb 18, 2021
contribuye fundamentalmente al dominio lingüístico y pragmático tanto de la segunda lengua como d... more contribuye fundamentalmente al dominio lingüístico y pragmático tanto de la segunda lengua como de la lengua de partida y, por lo tanto, a la comunicación intercultural eficaz. Palabras clave: evidencialidad, competencia pragmática, niveles comunes de referencia, ELE, conciencia metapragmática contributes to linguistic and pragmatic mastery of both the second language and the source language and thus to effective intercultural communication.
Ars & Humanitas, Dec 27, 2017
Prispevek obravnava izražanje evidencialnosti, 1 torej kazanja na vir informacij v izjavi, v neka... more Prispevek obravnava izražanje evidencialnosti, 1 torej kazanja na vir informacij v izjavi, v nekaterih ameriških različicah španščine ter izražene evidencialne vrednosti v izbranih literarnih besedilih primerja s slovenskimi ustreznicami. Za začetek sodobnih evidencialnih študij veljajo antropološke raziskave Goddarda in Boasa z začetka 20. stoletja. 2 Njihova avtorja med proučevanjem staroselskih jezikov opozorita na vrsto pripon, katerih vloga je kodifi kacija vira informacij, zato jih v angleščino prevajata kot »it is said« ali »evently« (Izquierdo Alegría in dr., 2016, 10). Boas je tako eden prvih, ki v jezikoslovnih raziskavah uporabi izraz evidentiality. Evidencialnost je konceptualno povezana s študijami o epistemski naklonskosti: če epistemska naklonskost razkriva, v kolikšni meri in na kakšen način se govorec zaveže resničnosti tega, kar trdi, se evidencialnost osredotoča na način pridobivanja informacij in vpisovanja virov informacij v izjavo, torej s »how one has knowledge of what one is saying« (Hardman, 1986, 115). V tej raziskavi nas bolj kot izražanje govorčeve sodbe o resničnosti posameznih propozicij zanima, na kakšen način je govorec prišel do informacije ter kako ta vir informacij vpisuje v svoje izjave. Osredotočamo se na evidencialna branja španskega prislova dizque ter analiziramo 1 V pričujoči študiji kot slovenski ustreznici angleških izvirnikov evidentiality in evidential uporabljamo izraza »evidencialnost« in »evidencialen«. V slovenskem prostoru je malo primerjalnih raziskav s slovenščino na tem področju, več se jih ukvarja z epistemsko naklonskostjo (npr. Pisanski Peterlin, 2015). 2 Na tem mestu velja omeniti, da že leta 1560 Domingo de Santo Tomás v delu Grammatica o arte de la lengua general de los indios de los reynos del Perú omenja določena obrazila v jeziku quechua, za katera ugotavlja, da so zgolj okras in da sama po sebi nič ne pomenijo. Šele mnogo kasneje, v 20. stoletju, je bilo ugotovljeno, da te pripone kažejo na način pridobitve informacije, o kateri je govora v sporočilu (Izquierdo Alegría in dr., 2016, 9).
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts) eBooks, Jun 3, 2021
Journal for Foreign Languages
En la presente investigación se presentan los resultados de un estudio que, siguiendo los precept... more En la presente investigación se presentan los resultados de un estudio que, siguiendo los preceptos de la retórica intercultural, analiza artículos de investigación escritos en español por especialistas eslovenos. El estudio, enmarcado dentro de una investigación de mayores dimensiones, se centra de manera específica en los movimientos retóricos de las introducciones siguiendo el modelo del CARS (Swales, 1990, 2004). Los resultados se analizan tanto cuantitativa como cualitativamente, contrastándolos con los extraídos de artículos de investigación comparables publicados por investigadores nativos en español y en esloveno.El objetivo de la investigación es establecer criterios respecto a las diferencias y similitudes del discurso académico de los investigadores eslovenos en relación con los nativos hispanohablantes, señalando dónde son necesarias aplicaciones didácticas para resolver las disparidades existentes, con el fin de que sus producciones se adecúen a las expectativas de la a...
Znanstvena založba Filozofske fakultete, Jun 3, 2021
Ars & Humanitas, 2017
Letošnja druga številka revije za umetnost in humanistiko Ars & Humanitas je posvečena Latinski A... more Letošnja druga številka revije za umetnost in humanistiko Ars & Humanitas je posvečena Latinski Ameriki ter njenim družbenozgodovinskim, kulturnim, literarnim in jezikovnim povezavam z Evropo.
Ars & Humanitas, 2019
Starting from temporality as the organizing principle of any communicative situation, the present... more Starting from temporality as the organizing principle of any communicative situation, the present study investigates the use of verbal paradigms in Spanish when expressing memory and forgetfulness in a fictional speech act, such as poetry. Every text, including poetic, is a pragmatic unit of interaction in which an enunciator transmits a linguistic fact in order to awaken certain effects in the addressee. Nevertheless, successful communication depends not only on what is actually said, but also and above all, on what a reader or listener can deduce from what is said. Linguistic communication is not only an encoding-decoding process, but mainly the complementary process of ostension and inference, as Sperber and Wilson (1986) show within the theory of relevance. The explicit and implicit meanings of statements can always be understood only through the context, which is constantly changing as the presumption in the process of communication. Subsequently, the presumption that poetic la...
Verba Hispanica, Dec 8, 2017
Uploads
Papers by Barbara Pihler Ciglic