Pojdi na vsebino

Sluznica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sluznica
Podrobnosti
Identifikatorji
Latinskotunica mucosa
MeSHD009092
TAA05.4.01.015
A05.3.01.029
A05.5.01.029
A05.6.01.009
A05.6.01.010
A05.7.01.006
A05.7.01.007
A05.8.02.009
A06.1.02.017
A06.2.09.019
A06.3.01.010
A06.4.02.029
A08.1.05.011
A08.2.01.007
A08.3.01.023
A09.1.02.013
A09.1.04.011
A09.2.03.012
A09.3.05.010
A09.3.06.004
A09.4.02.015
A09.4.02.020
A09.4.02.029
A15.3.02.083
Anatomski izrazi za mikroanatomijo

Sluznica je notranja, zaščitna plast nekaterih votlih in cevastih organov. V nasprotju s kožo sluznica nima rožene plasti in dlak.

Zgradba

[uredi | uredi kodo]

Sluznice so zgrajene iz vrhnjice (epitelija) in iz sluznici lastne plasti (lat. lamina propria mucosae).

Vrhnica je lahko enoplastna (npr. črevesna sluznica) ali večplastna (npr. v ustni votlini). V nekaterih organih je epitelij na površini tudi navidezno poroženel. Celice na površini vrhnjice imajo pogosto tudi izrastke: mikroviluse, stereocilije ali migetalke.

Sluznici lastna plast vsebuje po navadi žleze, ki ohranjajo z izločki sluznico vlažno. Pri nekaterih sluznicah žleze niso prisotne (npr. nožnična sluznica) – v tem primeru ohranjajo sluznico vlažno tekočine, ki jih izloča epitelij.

Vloga

[uredi | uredi kodo]

Sluznice predstavljajo mejno površino organov, omogočajo transport izločkov v določeno smer s pomočjo aktivnih transportnih mehanizmov in omogočajo resorpcijske in sekrecijske procese. V sluznici lastni plasti so po navadi prisotni mezgovni vozli. Sluznice namreč izločajo imunoglobuline, predvsem IgA, in tako omogočajo zaščito pred povzročitelji bolezni.