Pojdi na vsebino

Lyon

Lyon

Liyon (arpitansko)
Prefektura in občina
Obzorje Lyona v La Part-Dieu
Place des Terreaux z vodnjakom Bartholdi
Okrožje Confluence
Pont Lafayette
Zastava Lyon
Zastava
Grb Lyon
Grb
Geslo: 
Avant, avant, Lion le melhor
(staro frankoprovansalsko za »Naprej, naprej, Lyon je najboljši«)[a]
Virtute duce, comite fortuna
("Z vrlino kot vodnico in srečo kot sopotnico")[b]
Lega Lyon
Zemljevid
Lyon se nahaja v Francija
Lyon
Lyon
Lyon se nahaja v Auvergne - Rona - Alpe
Lyon
Lyon
Koordinati: 45°46′03″N 4°50′06″E / 45.7675°N 4.8350°E / 45.7675; 4.8350
DržavaFrancija
RegijaAuvergne - Rona - Alpe
MetropolaLyon (metropolitanski departma)
OkrožjeLyon
Pododdelki9 okrožij
Upravljanje
 • Župan (2026–32) Grégory Doucet[2]
Površina
1
47,87 km2
 • Urbano
 (2023[3])
1.141,4 km2
 • Metropolitansko obm.
 (2023[3])
4.605,8 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2023)
519.127
 • Rang3rd in France
 • Gostota11.000 preb./km2
 • Urbano
 (2023[3])
1.721.721
 • Urbana gostota1.500 preb,/km2
 • Metropolitansko obm.
 (2023[3])
2.338.789
 • Metropolitanska gostota510 preb./km2
DemonimLyonnais
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
69123 /69001-69009
Nadmorska višina162–349 m  m)
Spletna stranlyon.fr
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Lyon (francosko: [ljɔ̃] ⓘ; arpitansko Liyon [ʎjɔ̃]; okcitansko Lion, hist. Lionés.[4]}} (Franco-Provençal: Liyon) je mesto v Franciji. Leži ob sotočju rek Rone in Saône, severozahodno od francoskih Alp, 391 km jugovzhodno od Pariza, 278 km severno od Marseilla in 113 km jugozahodno od Ženeve v Švici.

Lyon je tretje največje mesto v Franciji[5] s 519.127 prebivalci (podatek iz leta 2023) na svojem razmeroma majhnem občinskem ozemlju, ki meri 48 km²; vendar pa je imelo lyonsko metropolitansko območje, ki vključuje predmestja in širšo okolico, istega leta 2.338.789 prebivalcev, kar ga uvršča na drugo mesto v Franciji. Lyon in 58 primestnih občin so leta 2015 ustanovili Metropolo Lyon (Métropole de Lyon) – neposredno izvoljen organ metropolitanske uprave, pristojen za večino mestnih zadev –, ki je leta 2023 štela 1.436.354 prebivalcev. Lyon je središče prefekture Auvergne - Rona - Alpe in sedež sveta departmaja Rhône (čeprav se pristojnost slednjega od leta 2015 ne razteza več na območje Metropole Lyon).

Lyon, ki je bil v času Rimskega cesarstva prestolnica Galije, je sedež nadškofije, katere nosilec nosi naziv primas Galije. V času renesanse je mesto postalo pomembno gospodarsko središče. Mesto slovi po svoji kulinariki in gastronomiji ter po zgodovinskih in arhitekturnih znamenitostih; tako so mestne četrti Vieux Lyon (Zgodovinsko mesto Lyon), grič Fourvière, polotok Presqu'île in pobočja Croix-Rousse vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine.[6] Zgodovinsko gledano je bil Lyon pomembno središče za proizvodnjo in tkanje svile. Mesto je odigralo pomembno vlogo v zgodovini filma, saj sta tam Auguste in Louis Lumière izumila kinematograf. Lyon je znan tudi po festivalu luči (Fête des lumières), ki se začne vsako leto 8. decembra in traja štiri dni, zaradi česar se mesta oprijel naziv »prestolnica luči«.

Gospodarsko gledano je Lyon pomembno središče bančništva ter kemijske, farmacevtske in biotehnološke industrije. Mesto ima razvito industrijo programske opreme s posebnim poudarkom na videoigrah; v zadnjih letih se je v njem okrepil tudi lokalni sektor zagonskih podjetij.[7] Lyon, kjer delujejo priznane univerze in visokošolske ustanove, je drugo največje študentsko mesto v Franciji; na območju metropole Lyon živi in ​​študira skoraj 200.000 študentov.[8] V Lyonu imajo sedež Interpol, Mednarodna agencija za raziskave raka in televizijska mreža Euronews. Po podatkih raziskovalnega inštituta Globalization and World Rankings Research Institute je Lyon od leta 2018 uvrščen med mesta kategorije »beta«.[9] Na Mercerjevi lestvici kakovosti življenja za leto 2019 je zasedel drugo mesto v Franciji in 40. mesto na svetu.[10] Lyon bo središče zimskih olimpijskih iger leta 2030.

Toponimija

[uredi | uredi kodo]

Ime mesta se je razvilo iz galskega Lugdunon prek vmesnih oblik Lugdon in Luon v današnjo obliko Lyon, ki se je uveljavila v 13. stoletju.

Galsko ime Lugdun oziroma Lugdunon, ki so ga Rimljani latinizirali v Lugdunum, je sestavljeno iz dveh besed. Prva je lahko ime keltskega boga Luga (ki je skrbel za red in zakon) ali izpeljanka lugon, kar pomeni »vrana« (vrana je bila Lugov glasnik), lahko pa gre tudi za besedo lug s pomenom »svetloba«. Drugi del je dunos (»utrdba«, »grič«). Ime torej lahko označuje grič Fourvière, na katerem je bilo ustanovljeno starodavno mesto Lyon, lahko pa pomeni »grič boga Luga«, »grič vran« ali »sijoči grič«.[11][12]

Po drugi strani pa Julius Pokorny prvi del besede povezuje z indoevropskim korenom \lūg (»temen, črn, močviren«), ki je osnova za toponime, kot so Ludza v Latviji, Lužica (nemško Lusatia, iz srbskega Łužica) v Nemčiji ter številni kraji na Češkem z imenom Lužice;[13] primerjati ga je mogoče tudi s krajem Luze v regiji Franche-Comté in različnimi hidronimi, kot je Louge.

Nižje, na območju današnje četrti Saint-Vincent, je stala galska vas Condate; verjetno je šlo za preprosto naselje ladjarjev ali ribičev, ki so živeli ob bregovih reke Saône. Condate je galska beseda, ki pomeni »sotočje« in po kateri je dobila ime tudi mestna četrt Confluence.

V rimskem času se je mesto imenovalo Caput Galliae, kar pomeni »prestolnica Galcev«. V čast temu nazivu se lyonski nadškof še danes imenuje primas Galije.

V času revolucije so Lyon 12. oktobra 1793 z odlokom Nacionalnega konventa preimenovali v Commune-Affranchie (»osvobojena komuna«). Svoje ime je mesto znova prevzelo leta 1794, po koncu obdobja terorja.

V franko-provansalskem jeziku se Lyon imenuje Liyon.[14]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Antični Lyon

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Lugdunum.

Po navedbah zgodovinarja Kasija Diona je rimski senat leta 43 pr. n. št. odredil ustanovitev naselbine za rimske begunce iz vojne z Alobrogi. Ti begunci so bili pregnani iz mesta Vienne in so takrat taborili ob sotočju rek Saône in Rone. Naselbina je bila zgrajena na griču Fourvière in uradno poimenovana Colonia Copia Felix Munatia – ime, ki se je sklicevalo na blaginjo in božji blagoslov. Mesto se je vse pogosteje imenovalo Lugdunum (občasno tudi Lugudunum[15]).[16] Najzgodnejši prevod tega galskega krajevnega imena kot »želena gora« najdemo v Endlicherjevem glosarju iz 9. stoletja.ref>»Endlichers Glossar/Endlicher's Glossary«. www.maryjones.us. n.d. Pridobljeno 7. novembra 2021. Lugduno – desiderato monte: dunum enim montem Lugduno: "mountain of yearning"; dunum of course is mountain. www.maryjones.us/ctexts/endlicher_glossary.html</ref> Nasprotno pa so nekateri sodobni učenjaki predlagali razlago, da ime izhaja iz galskega utrjenega naselja Lug[o]dunon, poimenovanega po keltskem bogu Lugusu (sorodnem staroirskemu Lughu in sodobnemu irskemu Lúju) ter besedi dúnon (utrjeno naselje).

Gledališče iz rimskega obdobja na griču Fourvière

Rimljani so prepoznali, da je strateška lega Lugdunuma ob sotočju dveh plovnih rek mestu zagotavljala vlogo naravnega prometnega središča. Mesto je postalo izhodišče glavnih rimskih cest na tem območju in hitro preraslo v prestolnico province Gallia Lugdunensis. V mestu sta se rodila dva cesarja: Klavdij I. – čigar govor, v katerem utemeljuje imenovanje galskih senatorjev, se je ohranil na t. i. lyonski plošči – in Karakala.

Zgodnji kristjani v Lyonu so zaradi svojega prepričanja trpeli mučeniško smrt v času vladavine različnih rimskih cesarjev, zlasti Marka Avrelija in Septimija Severja.[17] Med lokalnimi svetniki iz tega obdobja so bili med drugim Blandina, Potin in Epipodij. Grk Irenej je bil v drugi polovici 2. stoletja drugi lionski škof.[18] Lionski nadškof se še danes ponaša z nazivom »Primat Galije« (Primat des Gaules).[19]

Burgundi, ki so leta 437 bežali pred hunskim uničenjem mesta Worms, so bili ponovno naseljeni v vzhodni Galiji. Leta 443 so Rimljani ustanovili kraljestvo Burgundcev, Lugdunum pa je leta 461 postal njegova prestolnica. Z verdunsko pogodbo leta 843 je Lyon pripadel svetemu rimskemu cesarju Lotarju I. Pozneje je postal del kraljestva Arles, ki je bilo leta 1033 vključeno v Sveto rimsko cesarstvo. Pod francosko oblast je Lyon prišel šele v 14. stoletju.

Sodobni Lyon

[uredi | uredi kodo]

V poznem 15. stoletju so sejmi, ki so jih uvedli italijanski trgovci, Lyon spremenili v gospodarsko središče Francije. Tudi stavba borze (trgovske zbornice), zgrajena leta 1749, je spominjala na javni bazar, kjer so se finančni obračuni opravljali na prostem. Ko se je mednarodno bančništvo preselilo v Genovo in nato v Amsterdam, je Lyon ostal bančno središče Francije.

Lyon pod obleganjem leta 1793

V času renesanse je razvoj mesta poganjala trgovina s svilo, ki je okrepila vezi z Italijo. Italijanski vpliv na arhitekturo Lyona je še vedno viden na zgodovinskih stavbah.[20] V poznem 15. in v 16. stoletju je bil Lyon tudi ključno središče literarnega ustvarjanja in založništva, tako za francoske pisatelje (kot so Maurice Scève, Antoine Héroet in Louise Labé) kot za italijanske izgnance (kot sta Luigi Alamanni in Gian Giorgio Trissino).

Pokol med uporom delavcev v svilarstvu (canutov) leta 1834

Med verskimi vojnami v 16. stoletju med katoliki in protestanti se je leta 1572 v mestu ponovila šentjernejska noč, val nasilja proti hugenotom, ki se je začel 24. avgusta istega leta v Parizu in kasneje zajel tudi francosko podeželje.

Dve stoletji pozneje je Lyon med francosko revolucijo znova pretreslo nasilje, ko se je meščanstvo uprlo nacionalnemu konventu in podprlo žirondiste. Revolucionarne vojske so mesto oblegale več kot dva meseca, preden se je oktobra 1793 predalo. Številne stavbe so bile uničene, zlasti v okolici trga Bellecour, Jean-Marie Collot d'Herbois in Joseph Fouché pa sta vodila usmrtitve več kot 2000 ljudi. Konvent je odredil preimenovanje mesta v »Osvobojeno mesto« in dal postaviti ploščo z napisom: »Lyon je vojskoval proti svobodi; Lyon ne obstaja več«. Desetletje pozneje je Napoleon odredil obnovo vseh stavb, porušenih v tistem obdobju.

Konvent ni bil edina tarča v Lyonu med francosko revolucijo. Potem ko je Konvent postal preteklost, je oblast prevzel francoski Direktorij; le nekaj dni po državnem udaru 18. fructidorja (4. septembra 1797) je bil v Lyonu umorjen komisar Direktorija.

V 19. stoletju je mesto postalo pomembno industrijsko središče. Lyonski delavci v proizvodnji svile, tedaj glavni industrijski panogi mesta, so zaradi težkega ekonomskega položaja uprizorili dve vstaji v letih 1831 in 1834. Med prvo vstajo je bila med drugim kot ena prvih uporabljena tudi črna zastava - simbol protesta. Leta 1862 je začela delovati prva proga obsežnega omrežja vzpenjač v Lyonu. Med represivnimi ukrepi januarja in februarja 1894 je policija izvedla številne racije proti tamkajšnjim anarhistom, vendar brez večjega uspeha.[21][22][23] Nekaj ​​mesecev pozneje, junija 1894, je anarhist Sante Caserio umoril francoskega predsednika Sadija Carnota, ki je bil odgovoren za omenjeno represijo.[24]

Lyon je bil med drugo svetovno vojno središče nemških okupacijskih sil kot tudi močnega odporniškega gibanja; v mestu je deloval tudi Klaus Barbie, zloglasni »lyonski krvnik«. Hkrati je bilo mesto pomembno oporišče francoskega odporniškega gibanja, saj so številni skrivni prehodi skozi hiše, imenovani traboules, omogočali odpornikom uiti gestapovskim racijam. Mesto so 26. maja 1944 bombardirala zavezniška letala, 3. septembra istega leta pa so ga osvobodile enote Prve svobodne francoske divizije in Francoskih notranjih sil. Danes v mestu deluje muzej odporniškega gibanja.[25][26]

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Sotočje Saône-Rône

Reki Rona in Saona se združita južno od zgodovinskega mestnega jedra in tvorita polotok – imenovan »Presqu'île« –, ki ga na zahodu in severu omejujeta dva velika griča, na vzhodu pa obsežna ravnina. Trg Place Bellecour je na polotoku Presqu'île med rekama in je tretji največji javni trg v Franciji. Od trga Place Bellecour proti severu vodi široka ulica Rue de la République, namenjena izključno pešcem.

Severni grič je La Croix-Rousse, znan kot »grič, ki dela«, saj je tradicionalno dom številnih majhnih delavnic za izdelavo svile – panoge, po kateri je mesto že dolgo znano.[27]

Zahodni grič je Fourvière, znan kot »grič, ki moli«, saj tam stojijo bazilika Notre-Dame de Fourvière, več samostanov in nadškofijska rezidenca. V okrožju Vieux Lyon sta tudi Tour métallique (dobro viden televizijski stolp, ki posnema zgornji del Eifflovega stolpa) in ena od mestnih vzpenjač.[28] Območje Fourvière je skupaj z deli polotoka Presqu'île in večjim delom okrožja La Croix-Rousse uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine.

Vzhodno od Rone, nasproti polotoka Presqu'île, leži obsežno ravno območje, na katerem se razprostira večji del sodobnega Lyona in kjer živi večina mestnega prebivalstva. Na tem območju je mestno središče La Part-Dieu, kjer so zbrane znamenite stolpnice Tour To-Lyon, Tour Incity, Tour Part-Dieu, Tour Oxygène in Tour Swiss Life ter glavna mestna železniška postaja Gare de Lyon-Part-Dieu.

Severno od tega okrožja leži šesti mestni okraj (arrondissement), kjer so eden največjih mestnih parkov v Evropi, Parc de la Tête d'Or, ter šola Lycée du Parc in svetovni sedež Interpola.

Panoramski pogled na mestno središče Lyona, posnet s strehe bazilike Notre-Dame de Fourvière

Podnebje

[uredi | uredi kodo]

Lyon ima vlažno subtropsko podnebje (po Köppnu: Cfa).[29] Povprečna temperatura v Lyonu v najhladnejšem mesecu, januarju, znaša 4,1 °C, v najtoplejšem mesecu, juliju, pa 22,6 °C. Količina padavin je skozi vse leto zadostna in v povprečju znaša 820 mm; najbolj suhi so zimski meseci. Najvišja zabeležena temperatura je bila 40,5 °C 13. avgusta 2003, najnižja zabeležena temperatura pa −24,6 °C 22. decembra 1938.[30]

Administracija

[uredi | uredi kodo]

Občina

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid mesta Lyon, razdeljenega na 9 okrožij

Tako kot Pariz in Marseille je tudi občina Lyon razdeljena na več mestnih okrožij; vsako od njih je označeno s številko ter ima svoj svet in mestno hišo. Prvotnih pet okrožij je bilo ustanovljenih leta 1852, ko je Lyon priključil tri sosednje občine (La Croix-Rousse, La Guillotière in Vaise). Med letoma 1867 in 1959 so tretje okrožje (ki je prvotno obsegalo celoten levi breg Rone) trikrat razdelili in ob vsaki delitvi ustvarili novo okrožje. Leta 1963 so nato občino Saint-Rambert-l'Île-Barbe priključili k petemu lyonskemu okrožju. Leto pozneje, leta 1964, so peto okrožje razdelili in tako ustanovili deveto – in doslej zadnje – okrožje Lyona. Znotraj vsakega okrožja so prepoznavne četrti ali soseske:

  • 1. okrožje: pobočja La Croix-Rousse, Terreaux, Martinière/St-Vincent
  • 2. okrožje: Cordeliers, Bellecour, Ainay, Perrache, Confluence, Sainte-Blandine
  • 3. okrožje: Guillotière (sever), Préfecture, Part-Dieu, Villette, Dauphiné/Sans Souci, Montchat, Grange Blanche (sever), Monplaisir (sever)
  • 4. okrožje: Plateau de la Croix-Rousse, Serin
  • 5. okrožje: Vieux Lyon (Saint-Paul, Saint-Jean, Saint-Georges), Saint-Just, Saint-Irénée, [43] Fourvière, Point du Jour, Ménival, Battières, Champvert (južno)
  • 6. okrožje: Brotteaux, Bellecombe, Parc de la Tête d'or, Cité Internationale
  • 7. okrožje: Guillotière (južno), Jean Macé, Gerland
  • 8. okrožje: Monplaisir (južno), Bachut, États-Unis, Grand Trou/Moulin à Vent, Grange Blanche (južno), Laënnec, Mermoz, Monplaisir-la-Plaine
  • 9. okrožje: Vaise, Duchère, Rochecardon, St-Rambert-l'Île-Barbe, Gorge de Loup, Observance, Champvert (sever)

Geografsko dve glavni reki Lyona, Saôna in Rôna, delita okrožje v tri skupine:

  • Zahodno od Saône pokriva peto okrožje staro mesto Vieux Lyon, hrib Fourvière in planoto za njim. 9. je takoj na severu in se razteza od Gorge de Loup skozi Vaise do sosednjih predmestij Écully, Champagne-au-Mont-d'Or, Saint-Didier-au-Mont-d'Or, Saint-Cyr-au-Mont-d'Or in Collonges-au-Mont-d'Or.
  • Med obema rekama, na Presqu'île, so drugo, prvo in četrto okrožje. Drugi obsega večji del mestnega središča, trg Bellecour in železniško postajo Perrache ter sega vse do sotočja obeh rek. Prvi leži neposredno severno od drugega in zajema del mestnega središča (vključno z mestno hišo oziroma Hôtel de Ville) ter pobočja četrti La Croix-Rousse. Severno od bulvarja se nahaja četrti okrožje, ki obsega planoto La Croix-Rousse vse do meje z občino Caluire-et-Cuire.
  • Vzhodno od Rone ležijo tretje, šesto, sedmo in osmo okrožje.

Metropola

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid metropole Lyon in njenih 59 občin (občina Lyon je označena z rdečo barvo).

Od leta 2015 občina Lyon (površina 48 km²) in 58 primestnih občin tvorijo metropolo Lyon (površina 534 km²), neposredno izvoljen metropolitanski organ, ki je zdaj pristojen za večino vprašanj, povezanih z mestnim območjem. Metropola Lyon je edini metropolitanski organ v Franciji s statusom teritorialne skupnosti, enakovrednim statusu francoskih občin in departmajev. Njen metropolitanski svet je bil leta 2020 prvič neposredno izvoljen na splošnih volitvah v 14 volilnih okrožjih; gre za edini neposredno izvoljeni metropolitanski svet v Franciji.

Razdelitev metropole Lyon na velika volilna okrožja, ki pogosto združujejo več občin, ter razdelitev občine Lyon na šest okrožij sta naleteli na kritike županov primestnih občin, saj je to pomenilo konec načela »ena občina, en član metropolitanskega sveta«. Cilj takšne volilne razdelitve metropole je bil usmeriti volitve bolj na metropolitanska vprašanja kot na lokalne občinske zadeve ter zagotoviti spoštovanje načela »ena oseba, en glas« z oblikovanjem volilnih okrožij s primerljivim številom prebivalcev. Nasprotniki so trdili, da to zmanjšuje vpliv majhnih primestnih občin, ki so zdaj del velikih volilnih okrožij in nimajo več vsaka svojega predstavnika v metropolitanskem svetu.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Antika

[uredi | uredi kodo]

Srednji vek in renesansa

[uredi | uredi kodo]
  • Stolnica sv. Janeza (Cathédrale Saint-Jean), srednjeveška cerkev z arhitekturnimi elementi iz 13., 14. in 15. stoletja; je tudi glavna verska stavba v mestu in sedež lyonskega nadškofa
  • Bazilika sv. Martina iz Ainayja (Basilica of St-Martin-d'Ainay), ena redkih ohranjenih cerkva v slogu romanske bazilike v Lyonu. Iz konca 11. stoletja, posvečena sv. Martinu iz Toursa v času papeža Pashala II. leta 1107, stoji v četrti Presqu'île
  • Cerkev sv. Pavla (Église Saint-Paul), cerkev v romanskem (12. in 13. stoletje) in gotskem slogu (15.–16. stoletje)
  • Cerkev sv. Bonaventure (Église Saint-Bonaventure), gotska cerkev iz 14. in 15. stoletja
  • Cerkev sv. Nizierja (Église Saint-Nizier), gotska cerkev iz 15. stoletja s portalom, ki ga je v 16. stoletju izdelal Philibert de l'Orme
  • Območje Vieux Lyon (Zgodovinsko mesto Lyon), srednjeveška in renesančna mestna četrt s trgovinami, restavracijami in tlakovanimi ulicami
  • Številne renesančne mestne palače (hôtels particuliers) v četrti Stari Lyon, kot je Hôtel de Bullioud, je prav tako zgradil Philibert de l'Orme

17. in 18. stoletje

[uredi | uredi kodo]
  • Mestna hiša na trgu Place des Terreaux iz 17. stoletja, ki sta jo zasnovala arhitekta Jules Hardouin-Mansart in Robert de Cotte
  • Muzej lepih umetnosti v Lyonu (Musée des beaux-arts de Lyon), nastanjen v nekdanjem samostanu iz 17. stoletja, vključno z baročno kapelo Saint-Pierre. Musée des beaux-arts de Lyon je glavni mestni muzej in ena največjih umetnostnih galerij v Franciji. Je v palači Saint-Pierre, nekdanjem samostanu iz 17. stoletja in hrani pomembno zbirko slik številnih umetnikov (med njimi so Tintoretto, Paolo Veronese, Nicolas Poussin, Rubens, Rembrandt, Zurbarán, Canaletto, Delacroix, Monet, Gauguin, Van Gogh, Cézanne, Matisse, Picasso, Francis Bacon ...); zbirke kipov, risb in grafik, predmetov uporabne umetnosti ter rimskih in grških starin; drugo največjo zbirko egipčanskih starin v Franciji (za tisto v Louvru) ter zbirko 50.000 medalj in kovancev.
  • Hôtel-Dieu de Lyon (17. in 18. stoletje), zgodovinska bolnišnica z baročno kapelo
  • Temple du Change (17. in 18. stoletje), nekdanja lyonska borza, od 18. stoletja dalje protestantska cerkev
  • Place Bellecour, eden največjih mestnih trgov v Evropi
  • Kapela sv. Trojice (Chapelle de la Trinité, 1622), prva baročna kapela v Lyonu in del nekdanje šole École de la Trinité, danes šole Collège-lycée Ampère
  • Cerkev sv. Polikarpa (Église Saint-Polycarpe, 1665–1670), klasicistična cerkev
  • Cerkev sv. Justa (Église Saint-Just, 16.–18. stoletje), klasicistična cerkev
  • Saint-Bruno des Chartreux (17. in 18. stoletje), cerkev, mojstrovina baročne arhitekture
  • Cerkev Notre-Dame Saint-Vincent (18. stoletje), neoklasicistična cerkev

19. stoletje in sodobno mesto

[uredi | uredi kodo]
  • Opéra Nouvel (1831), ki jo je leta 1993 obnovil Jean Nouvel
  • Théâtre des Célestins (1877), ki ga je zasnoval Gaspard André
  • Bazilika Notre-Dame de Fourvière, velika bazilika iz 19. stoletja na vrhu hriba Fourvière, posvečena Marijinemu brezmadežnemu spočetju, stoji na vrhu hriba Fourvière na mestu nekdanjega Trajanovega foruma (Forum vetus – od tod ime hriba). Zgrajena je bila v letih 1872-1884 v neobizantinskem slogu, delo arhitekta Pierra Bossana.
  • Kovinski stolp Fourvière (1894)
  • Vacherie du Parc (1904–1905), ki ga je oblikoval Tony Garnier
  • La Mouche Cattle Market and Abattoir (1914, 1928), tudi Garnier
  • Samostan Sainte Marie de La Tourette (1960), ki ga je zasnoval Le Corbusier
  • Mednarodno letališče Saint-Exupéry (prej letališče Satolas), ki ga je zasnoval Guillaume Gillet
  • Gare de Lyon Saint-Exupéry (1994) Santiaga Calatrave
  • Palais des congrès de Lyon (1998), ki jo je zasnoval Renzo Piano, in kompleks stavb za različne namene
  • Tour du Crédit Lyonnais
  • Tour Oxygène
  • Tour Incity
  • Velika mošeja v Lyonu

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]
La Part-Dieu, osrednje poslovno središče mesta

Leta 2019 je bruto domači proizvod (BDP) Lyona znašal 124 milijard ameriških dolarjev,[c][31]

Mesto gosti sedeže številnih velikih podjetij, kot so Groupe SEB, Sanofi Pasteur, Renault Trucks, Norbert Dentressangle, LCL S.A., Descours & Cabaud, Merial, Point S, BioMérieux, Iveco Bus, Compagnie Nationale du Rhône, GL Events, April Group, Boiron, Feu Vert, Panzani, Babolat, Lyon Airports in LVL Medical, ter medvladnih agencij, kot sta IARC in Interpol. Specializacija določenih gospodarskih panog je privedla do nastanka številnih ključnih poslovnih središč: La Part-Dieu v 3. mestnem okrožju je za pariško četrtjo La Défense drugo največje poslovno območje, ki obsega več kot 1.600.000 m² pisarniških in storitvenih površin ter zagotavlja več kot 55.000 delovnih mest.[32] Območje Cité Internationale, ki ga je zasnoval arhitekt Renzo Piano, je ob robu parka Parc de la Tête d'Or v 6. mestnem okrožju; tam je tudi svetovni sedež Interpola. Četrt Confluence, ki leži južno od zgodovinskega središča, predstavlja novo središče gospodarskega in kulturnega razvoja. Turizem je pomemben del gospodarstva mesta Lyon; leta 2007 je ustvaril za milijardo evrov prihodkov, leta 2006 pa so tuji obiskovalci opravili 3,5 milijona hotelskih nočitev. Približno 60 % turistov mesto obišče zaradi poslovnih razlogov, preostali pa zaradi prostega časa. Januarja 2009 je bil Lyon v Franciji na prvem mestu po obsegu poslovanja hostlov. Najpomembnejši festivali za privabljanje turistov so Praznik luči (Fête des lumières), poletni festival Nuits de Fourvière, Bienale sodobne umetnosti (Biennale d'art contemporain) in festival Nuits Sonores.

Unescova svetovna dediščina

[uredi | uredi kodo]

Zgodovinsko mesto Lyon je bilo leta 1998 uvrščeno na seznam Unescove svetovne dediščine. UNESCO je ob tem izpostavil »izjemno pričevanje o neprekinjeni urbani poselitvi, ki traja že več kot dve tisočletji na območju velikega trgovskega in strateškega pomena«.[33] K temu zgodovinskemu območju spadajo rimsko okrožje in Fourvière, renesančno okrožje (Vieux Lyon), okrožje svilarjev (pobočja Croix-Rousse) ter polotok Presqu'île, za katerega je značilna arhitektura od 12. stoletja do sodobnosti.[34]

Tako Vieux Lyon kot pobočja Croix-Rousse sta znana po ozkih prehodih (imenovanih traboules), ki vodijo skozi stavbe in povezujejo ulice na obeh straneh. Domneva se, da so bili prvi takšni prehodi v Lyonu zgrajeni v 4. stoletju.[35] Prehodi traboules so prebivalcem omogočali hiter dostop od domov do reke Saône, tkalcem svile (canuts) na griču Croix-Rousse pa pot od njihovih delavnic do trgovcev s tekstilom ob vznožju griča.

Gastronomija

[uredi | uredi kodo]
Pekarna Île Barbe na tržnici Halles de Lyon-Paul Bocuse}

Lyon ima dolgo in dokumentirano kulinarično tradicijo. Znani gastronomski kritik Curnonsky je mesto označil za »svetovno prestolnico gastronomije«[36] – trditev, ki so jo ponovili tudi poznejši avtorji, kot je Bill Buford.[37] Ugledni kuharski mojstri s tremi Michelinovimi zvezdicami, denimo Marie Bourgeois[38] in Eugénie Brazier,[39] so lyonsko kuhinjo razvili v nacionalni fenomen, priljubljen med francosko elito; to tradicijo je pozneje v svetovno uspešnico spremenil Paul Bocuse.[40] »Bouchon« je tradicionalna lyonska restavracija, ki streže lokalne jedi, kot so klobase, račja pašteta ali pečena svinjina, ob spremljavi lokalnih vin. V bližini mesta sta dve izmed najbolj znanih francoskih vinorodnih regij: Beaujolais na severu in Côtes du Rhône na jugu. Še ena lyonska tradicija je vrsta poznega zajtrka oziroma malice, imenovane »mâchons«, ki jo sestavljajo lokalne suhomesnate dobrote, običajno ob rdečem vinu beaujolais. »Mâchons« so bili običajni obrok canutov – mestnih delavcev v industriji svile –, ki so jedli v poznem dopoldnevu po koncu izmene v tovarnah.[41]

Med druge tradicionalne lokalne jedi sodijo »quenelle« (cmoki), »gras double« (dušeni vampi), »salade lyonnaise« (solata s slanino, krutoni in poširanim jajcem) ter klobasi »rosette lyonnaise« in »andouillette«. Priljubljeni lokalni sladkariji sta »marron glacé« (kandiran kostanj) in »coussin de Lyon«. »Cervelle de canut« (dobesedno »možgani delavca v industriji svile«) je sirni namaz oziroma pomaka na osnovi sira »fromage blanc«, začinjena s sesekljanimi zelišči, šalotko, soljo, poprom, olivnim oljem in kisom.

V novejšem času se je pojavil t. i. francoski »taco«; domneva se, da je nastal v začetku 2000-ih v lyonskem predmestju Vaulx-en-Velin, čeprav je povsem mogoče, da je bil izumljen v bližnjem Grenoblu. Ta ulična hrana je postala priljubljena najprej v regiji Lyon in nato po vsej Franciji; danes je znana po vsem svetu.[42][43]

Šport

[uredi | uredi kodo]

V mestu je po javnih cestah dvakrat potekala dirka za Veliko nagrado Francije, v letih 1914, ko je zmagal Christian Lautenschlager z Mercedesom 18/100, in 1924, ko je zmagal Giuseppe Campari z Alfo Romeo P2.

Mestni nogometni klub Olympique Lyonnais je med letoma 2002 in 2008 osvojil sedem zaporednih naslovov prvaka Francije. Do leta 2016 je domače tekme igral na stadionu Gerland, ki je bil eden stadionov, ki so gostili tekme svetovnega prvenstva v nogometu 1998. Od leta 2016 je domači stadion kluba Parc Olympique Lyonnais, ki leži v predmestju Lyona Décines-Charpieu. Ta stadion je bil eden stadionov, ki so gostili tekme evropskega prvenstva v nogometu 2016 ter svetovnega ženskega prvenstva v nogometu 2019, ko je gostil tudi finalno tekmo.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Lyon je pilotno mesto v okviru programa Sveta Evrope in Evropske komisije »Medkulturna mesta«.[44]

Lyon je pobraten z:[45]


Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Bojni krik iz leta 1269, v sodobni francosko-provansalščini zapisan kot Avant, Avant, Liyon lo mèlyor.
  2. ↑ Citat iz Ciceronovega pisma Luciju Munaciju Planku, ustanovitelju mesta.[1]
  3. ↑ Constant PPP US dollars, base year 2015.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Cicero«. Epistulae ad familiares, X.3. Pridobljeno 2. januarja 2020.
  2. ↑ »Répertoire national des élus: les maires«. data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises (v francoščini). 5. maj 2026.
  3. 1 2 3 4 »Comparateur de territoires: Aire d'attraction des villes: Lyon (002); Unité urbaine: Lyon (00760); EPCI : Métropole de Lyon (200046977)«. insee.fr. Institut national de la statistique et des études économiques (INSEE). 25. junij 2026. Pridobljeno 2. julija 2026.
  4. ↑ »dicod'Òc - Recèrca«. locongres.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2022. Pridobljeno 1. aprila 2022.
  5. ↑ »The main cities and towns of France«. About-France.com. Pridobljeno 15. januarja 2025.
  6. ↑ Unesco
  7. ↑ »Lyon entrepreneurship, Lyon company, Invest Lyon – Greater Lyon«. Business.greaterlyon.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2010. Pridobljeno 3. aprila 2011.
  8. ↑ »Classement 2019 des villes étudiantes les plus importantes en France«. www.investirlmnp.fr. Pridobljeno 8. aprila 2022.
  9. ↑ »GaWC - The World According to GaWC 2018«. www.lboro.ac.uk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2017. Pridobljeno 24. septembra 2026.
  10. ↑ »Quality of Living City Ranking | Mercer«. mobilityexchange.mercer.com.
  11. ↑ Mailhes, François; Piot, Cyrille; Rapini, Jean-Louis (2021). Les Miscellanées des Lyonnais. éditions du poutan.
  12. ↑ »Lyon, d'où vient ton nom ?«. Le Figaro (v francoščini). 30. marec 2017. Pridobljeno 8. septembra 2023.
  13. ↑ Pokorny, Julius (1959). Indogermanisches Etymologisches Wörterbuch (v nemščini). French & European Publications, Inc.
  14. ↑ Stich, Domenico (2003). Dictionnaire francoprovençal-français et français-francoprovençal (v francoščini). Le Carré. str. 189. ISBN 978-2908150155.
  15. ↑ Cassius Dio, Roman History, Book 46: Lepidus and Lucius Plancus [...] founded the town called Lugudunum, now known as Lugdunum
  16. ↑ Louis, Jaucourt de chevalier (1765). »Lyon«. Encyclopedia of Diderot & d'Alembert - Collaborative Translation Project. hdl:2027/spo.did2222.0000.159.
  17. ↑ Patrick Boucheron, et al., eds. France in the World: A New Global History (2019) pp 63-68.
  18. ↑ »Saint Irenaeus«. Sanctoral.com. Magnificat.
  19. ↑ »2847-Primat des Gaules«. France-catholique.fr. 13. september 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. oktobra 2019. Pridobljeno 20. decembra 2017.
  20. ↑ Pierre Edmond DESVIGNES. »Quartier renaissance Lyon : Vieux Lyon, quartier ancien et secteur sauvegarde Lyon«. Vieux-lyon.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. januarja 2011. Pridobljeno 3. aprila 2011.
  21. ↑ »Les anarchistes« [The anarchists]. La Dépêche. 3. januar 1894. str. 2.
  22. ↑ »Deux mille perquisitions«. L'Estafette: 2. 2. januar 1894.
  23. ↑ »Une série générale de perquisitions : résultat négatif des recherches« [A general series of raids: negative results]. L'Éclair. 3. januar 1894.
  24. ↑ Bouhey 2009, str. 294-298.
  25. ↑ »CHRD Lyon«. Chrd.lyon.fr. 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. januarja 2011. Pridobljeno 21. decembra 2017.
  26. ↑ Cosgrove, Michael (4. junij 2009). »Lyon: The Resistance and Deportation Museum«. Digitaljournal.com.
  27. ↑ Georges Duby (ed), Histoire de la France : Dynasties et révolutions, de 1348 à 1852 (vol. 2), Éditions Larousse, 1999 p. 53 ISBN 2-03-505047-2
  28. ↑ »Lyon, France: Local Transport«. Lonely Planet. Pridobljeno 2. februarja 2017.
  29. ↑ Gregory, Stanley (1954). »Climatic Classification and Climatic Change (Klimaklassifikation und Klimaänderung)«. Erdkunde. 8 (4): 246–252. doi:10.3112/erdkunde.1954.04.02. ISSN 0014-0015. JSTOR 25636095.
  30. ↑ »Données climatiques de la station de Lyon: Relevés de 2016 – Lyon« (v francoščini). Meteo France. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2016. Pridobljeno 2. oktobra 2016.
  31. ↑ OECD. »City statistics : Economy«. Pridobljeno 16. januarja 2023.</ref s čimer je mesto postalo drugo najbogatejše v Franciji, takoj za Parizom. Lyon in regija Rona-Alpe (''Rhône-Alpes'') predstavljata eno najpomembnejših gospodarstev v Evropi; po mnenju Univerze v Loughboroughu se mesto glede svojega mednarodnega položaja lahko primerja s Philadelphio, Mumbajem ali Atenami. Mestne oblasti v sodelovanju z različnimi partnerji (kot so ADERLY, Gospodarska in industrijska zbornica ter Grand Lyon) olajšujejo vzpostavitev novih sedežev podjetij na tem območju. V razcvetu so tudi visokotehnološke panoge, kot so biotehnologija, razvoj programske opreme, industrija videoiger (Arkane Studios, Ivory Tower, Eden Games, EA France, Bandai Namco Entertainment Europe) in internetne storitve. Med druge pomembne sektorje spadajo medicinske raziskave in tehnologija, neprofitne ustanove ter univerze. V Lyonu deluje laboratorij P4-Inserm–Jean Mérieux, kjer potekajo vrhunske raziskave cepiv.<ref>»Le laboratoire P4, ménagerie virale«. Le Monde. France. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. junija 2009. Pridobljeno 8. julija 2009.
  32. ↑ »Official site of Lyon«. Grandlyon.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. aprila 2010. Pridobljeno 3. aprila 2011.
  33. ↑ »Historic Site of Lyon«. unesco.org. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 31. julija 2015.
  34. ↑ UNESCO World Heritage Site Arhivirano 18 July 2011 na Wayback Machine.. City of Lyon official website. Retrieved 26 November 2009.
  35. ↑ Perret, Aurelie. »Les traboules de Lyon«. histoire-pour-tous.fr. SF Webmedia. Pridobljeno 31. julija 2015.
  36. ↑ Curnonsky, Marcel E. Grancher (1935). Lyon, capitale mondiale de la gastronomie. Editions Lugdunum. Pridobljeno 30. julija 2015.
  37. ↑ Buford, Bill (12. februar 2011). »Why Lyon is food capital of the world«. The Guardian. Pridobljeno 11. decembra 2014.
  38. ↑ »Priay Il y a 80 ans " La mère Bourgeois " obtenait 3 étoiles«. leprogres.fr. Le Progres. 9. januar 2013. Pridobljeno 30. julija 2015.
  39. ↑ »Histoire de la gastronomie 2/4«. franceculture.fr. Radio France. Pridobljeno 30. julija 2015.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: opuščena arhivska storitev (povezava)
  40. ↑ Gaudry, François-Régis (26. september 2014). »Paul Bocuse: derniers secrets du "pape" de la gastronomie française«. lexpress.fr. Groupe Express-Roularta. Pridobljeno 30. julija 2015.
  41. ↑ »Cuisine et boissons Lyon et ses environs«. routard.com. Cyberterre / Hachette tourisme. Pridobljeno 30. julija 2015.
  42. ↑ Bassets, Marc (20. junij 2023). »The secret of the taco: modern, multicultural France's fast food phenomenon«. El País. Pridobljeno 13. avgusta 2024.
  43. ↑ Collins, Lauren (12. april 2021). »The Unlikely Rise of the French Tacos«. The New Yorker. Pridobljeno 13. avgusta 2024.
  44. ↑ Council of Europe (2011). »Intercultural city: Lyon, France«. coe.int. Pridobljeno 22. maja 2011.
  45. ↑ »Jumelage«. economie.grandlyon.com (v francoščini). Grand Lyon économie. Pridobljeno 14. novembra 2019.
  46. ↑ »World Trade Center Saint Louis«. worldtradecenter-stl.com. World Trade Center Saint Louis. Pridobljeno 18. maja 2020.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]