Pojdi na vsebino

Hektor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hektor
Trojanski prestolonaslednik
Upodobitev Kasandre, ki Hektorju pred bitko ponuja pitne daritve, iz 5. stoletja pr. n. št.
PrebivališčeTroja
Osebne informacije
Rojstvo
StaršiPriam in Hekaba
SorojenciParis, Kasandra, Helen, Poliksena, Krejsa, Troil in drugi
partnerAndromaha
PotomciAstijanaks, Laodamas[1], Oksinios[2], Saperneios[3]

V grški mitologiji je bil Hektor (Ἕκτωρ, Hektōr, izgovorjava [héktɔːr]) trojanski princ, junak in največji bojevnik Troje med trojansko vojno. Je pomemben lik v Homerjevi Iliadi, kjer vodi Trojance in njihove zaveznike v obrambo Troje in ubije nešteto grških bojevnikov. Na koncu ga v boju enega za drugim ubije grški junak Ahil, ki nato njegovo truplo vleče okoli Patroklovega pogrebnega odra.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

V grščini je Héktōr samostalnik iz glagola ἔχειν {{tlit|grc|ékhein}, arhaične oblike *ἕχειν, hékhein ('imeti' ali 'držati'), iz protoindoevropskega seɡ́ʰ- ('držati');[4] Héktōr torej očitno pomeni 'lastnik' ali 'posestnik' (morda s poudarkom na njegovem knežjem statusu) ali pa bi ga lahko razumeli kot 'trdno držati' (morda s poudarkom na njegovem ravnanju med obleganjem Troje s strani Ahajcev).[5] Héktōr ali Éktōr, kot ga najdemo v eolski poeziji, je tudi Zevsov epitet v njegovi vlogi »tisti, ki drži [vse skupaj]«. Ime se je uporabljalo v mikenskem času, kar dokazuje služabnik s tem imenom, omenjen na tablici linearne B pisve. Na tablici je ime zapisano kot 𐀁𐀒𐀵, E-ko-to.[6]

Georg Ferdinand Dümmler, ki mu je sledil Moses I. Finley, je predlagal, da je homerski junak delno zasnovan na starejšem tebanskem junaku z istim imenom.[7][8] Hektor je imel v Tebah zgodovinski kult in vojaki, ki jih je ubil, so prihajali iz Beocije, kar verjetno pomeni, da je trojanska saga morda nastala kot mit o bojih znotraj Grkov (kot izgubljena Tebaida), preden so jo skupaj s Hektorjem premestili na anatolsko obalo in dobili novo etnično pripadnost.[9]

Krščanski kronist John Malalas iz šestega stoletja v svojem poročilu o Kronografiji opisuje Hektorja kot »temnopoltega, visokega, zelo krepke postave, močnega, z dobrim nosom, kosmatimi lasmi, lepo brado, mežikanjem, govorno napako, plemenitega, strašljivega bojevnika z globokim glasom«.[10] Medtem je v pripovedi, ki jo pripisujejo legendarnemu trojanskemu duhovniku in avtorju Daresu Frigiju, opisan kot »... [govoril] je z rahlim šepanjem. Njegova polt je bila svetla, lasje skodrani. Njegove oči so privlačno pomežiknile. Njegovi gibi so bili hitri. Njegov obraz z brado je bil plemenit. Bil je čeden, divji in živahnega duha, usmiljen do državljanov in vreden ljubezni«.[11] Grški avtor in pesnik Homer je Hektorja upodobil kot »miroljubnega, premišljenega in drznega, dobrega sina, moža in očeta, brez temnejših motivov«. Homer je njegove lase opisal kot »κυάνεος« (kuaneos), kar je pomenilo modro-črni ali temni.[11]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Dictys Cretensis, 3.20; Tzetzes, Homerica 319
  2. ↑ Grimal, s.v. Hector
  3. ↑ Tzetzes ad Likofronem 1226
  4. ↑ Beekes, R. S. P. (2010). Etymological Dictionary of Greek. Vol. 1. Brill. str. 399.
  5. ↑ This etymology is given under "Hector" in the Online Etymological Dictionary, which, if true, would make it an Indo-European name whose ultimate origin would be the root *seĝh-.
  6. ↑ Ventris, Michael; Chadwick, John, ur. (1973). Documents in Mycenaean Greek (2nd izd.). Cambridge University Press. str. 104. ISBN 978-0-521-08558-8.
  7. ↑ The Rise of the Greek Epic by Gilbert Murray, 1907, p196
  8. ↑ Finley, Moses (1978) [1954]. The World of Odysseus (Revised izd.). Viking Press. str. 44.
  9. ↑ Hall, Edith (1991). Inventing the Barbarian: Greek Self-Definition through Tragedy (PDF). Oxford Classical Monographs. New York, US: Oxford University Press. str. 22–3. ISBN 0-19-814780-5.
  10. ↑ Malalas, Chronography 5.105.
  11. ↑ Irwin, Eleanor (1974). Colour terms in Greek Poetry. Toronto, Hakkert. str. 90–91. ISBN 978-0-88866-519-5.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]