Pojdi na vsebino

Divje babe

Divje babe
Divje Babe I
Divje babe se nahaja v Slovenija
Divje babe
Divje babe
Geografska lokacija: Slovenija
Drugo imeDivje Babe I
Lokacijav pobočjih pod Šebreljsko planoto
Občina Cerkno
Koordinati46°6′45.78″N 13°54′56.12″E / 46.1127167°N 13.9155889°E / 46.1127167; 13.9155889
Zgodovina
Obdobjestara kamena doba
Druge informacije
Datumi izkopovodkrito 1978
ArheologiInštitut za arheologijo Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani
Uradno ime
Šebrelje - Arheološko najdišče Divje babe I
Razglasitev25. oktober 1997
Referenčna št.9321[1]
Država
Slovenija

Divje babe (izgovarjava [ˈdiːwjɛ ˈbaːbɛ]) so kraška jama in paleolitsko arheološko najdišče nad reko Idrijco blizu Cerknega. Znane so po najdbi musterijanske koščene piščali, ki je s starostjo okrog 60.000 let morda najstarejša piščal in s tem tudi najstarejše glasbilo na svetu.[2] Hrani jo Narodni muzej Slovenije. Jamski sistem je zgrajen iz dveh jam, Divje babe I in Divje babe II. Poleg Potočke zijalke in Betalovega spodmola je najdišče eno najpomembnejših najdišč kamene dobe na Slovenskem.

Ime izhaja iz ljudskega verovanja, po katerem naj bi v jami prebivale čarovnice.[3][4] Divje babe se nahajajo na 230 m (450 m. n. v) v pogozenih pobočjih nad dnom doline Idrijce, ki teče skozi Idrijsko in Cerkljansko hribovje ter se nato izlije v Sočo.[5][6] Divje babe so spodmol, v dolžino merijo 5 m, v globino 3 m.[7] Vstop v Divje babe I je mogoč z vodičem, Divje babe II so prosto dostopne.

Paleontološko najdišče, Divje babe I, so v letih 1978–1986 izkopavali Mitja Brodar, od leta 1989 do 1995 pa Ivan Turk in Janez Dirjec.[5] Razsikovalci so prekopali 12 m nasutega materiala, ki je bil sestavljen iz 26 sedimentnih plasti. Med odkritimi artefakti so bile avrignacijske najdbe, vključno s koščeno ostjo, ki je bila najdena med plastema 2 in 3 in je bila ocenjena na 35.000 let starosti. Približno 8 plasti mesolitske starosti je vsebovalo ostanke 20 src, 600 kamnitih orodij in več koščenih ostankov.[5] Na kraju so našli tudi več ostankov kosti jamskih medvedov.[2] V Divjih babah II, ki so od prvih oddaljene nekaj minut hoda, so potekala le sondirna izkopavanja, nadaljnjih raziskovanj ni bilo.[6]

Kostna piščal je bila najdena v 8. plasti in je datirana v čas srednjega paleolitika, približno 50.000 do 35.000 let pr. n. št. Ker je bila najdena blizu srca, naj bi v jami živeli neandertalci.[5] Piščal je del stegnenice mladega jamskega medveda, vanjo pa so izvrtane štiri luknje.[5] Razprave o kosti in njeni vlogi kot flavti so razgrete, nekateri luknje razlagajo kot ostanke ugriza hijene.[8]

Jama Divje babe je turistična jama. Zaradi varovanja narave so vodeni ogledi jame možni od meseca aprila do konca oktobra. [9]

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9321«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  2. 1 2 »Arheološki park Divje babe«. Slovenian Tourist Board. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marca 2017. Pridobljeno 12. marca 2017.
  3. ↑ Piškur, Milena (1965). »Pomenska analiza besede baba«. Jezik in slovstvo. 10 (1): 6–15. Pridobljeno 3. junija 2018.
  4. ↑ Mihelič, Miha (2013). »Z lune na luno. Kamenodobni 'odmevi' v ustnem izročilu Zahodne Slovenije?«. Archeo. 30: 67–98.
  5. 1 2 3 4 5 Wallin, Nils Lennart; Merker, Björn; Brown, Steven (2001). The Origins of Music. MIT Press. str. 237-9. ISBN 0262731436.
  6. 1 2 Brodar, Mitja (2009). Altsteinzeit in Slowenien. Ljubljana.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: lokacija brez založnika (povezava)
  7. ↑ »Podatki o jami - 711 - Divje babe«. www.katasterjam.si. Pridobljeno 14. maja 2023.
  8. ↑ »Was "Earliest Musical Instrument" Just a Chewed-Up Bone?«. National Geographic. 31. marec 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. aprila 2015. Pridobljeno 14. maja 2023.
  9. ↑ »Praktični vodnik za Arheološki park Divje Babe: Kaj morate vedeti, preden se odpravite«. www.socavalley.net.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]