1064
Videz
| Stoletja: | 10. stoletje - 11. stoletje - 12. stoletje |
| Desetletja: | 1030. 1040. 1050. - 1060. - 1070. 1080. 1090. |
| Leta: | 1061 · 1062 · 1063 · 1064 · 1065 · 1066 · 1067 |
| Področja: | Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
| Ljudje: | Rojstva · Smrti |
| Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
1064 (MLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Dogodki
[uredi | uredi kodo]- Rekonkvista: kralj Ferdinand I. Kastiljski je zavzel Coimbro. ↓
- → Vojna za Barbastro: zgodnji križarski pohod pod pokroviteljstvom papeža Aleksandra II., ki je zbral zahodnoevropsko plemstvo, večinoma Francoze, Burgundce in Italonormane), da bi nudil pomoč aragonskemu kralju Sanču Ramirezu pri zavzetju strateškega mavrskega mesta Barbastro, utrjenega obmejnega mesta v zaragoški taifi. Sodelovanje kristjanov in muslimanov leto poprej pod taktirko Ferdinanda II. proti aragonskim kristjanom je užalilo papeža Aleksandra II., ki je sklical vojsko za pomoč Aragoncem. Odziv je bil nepričakovano velik, na čelu zgodnje križarske vojske je bil vojvoda Vilijem VIII. Akvitanski. Mesto ni vzdržalo napada združene krščanske koalicije, bilo je temeljito izropano, prebivalstvo pa zmasakrirano. Mesto Barbastro je bilo v krščanskih rokah slabo leto dni, nakar so ga ponovno zavzeli muslimani in pobili krščansko posadko. Četudi sam spopad nima zgodovinske vrednosti pri nadaljnji rekonkvisti, ga zgodovinarji označujejo kot primer križarske vojne pred križarsko vojno[1].
- Papež Aleksander II. si je uspel zagotoviti podporo nemških škofov in s tem politično izolirati rivala Honorija II.
- Pretendent za angleški prestol, wesseški grof Harald Godwinson je doživel brodolom na obalah Normandije, kjer sta ga grof in Viljemov vazal Gvido I. Ponthieujski pridržala v ujetništvu. Normandijski vojvoda Viljem II. ga je izpustil šele s Haroldovo izsiljeno obljubo, da se ne bo potegoval za angleški prestol in da bo Viljemu prisegel vazalno pokorščino.
- Norveški kralj Harald Hardrada in danski kralj Svend Estridsen sta dosegla sporazum o nenapadanju.
- Vojvoda Viljem II. Normanski je osvojil grofijo Maine, ki je pripadala Anžujcem.
- Seldžuki so pod vodstvom novega sultana Alpa Arslana zavzelio bizantinsko Armenijo, uničili prestolnico pokrajine Ani, ki je bilo med večjimi mesti cesarstva, izvršili pokol prebivalcev in preživele prodali v suženjstvo.
- Začela se je gradnja Katedralnega trga v Pisi.
Rojstva
[uredi | uredi kodo]- Adela Flandrijska, danska kraljica, apulijska regentinja († 1115)
- Borživoj II., češki vojvoda († 1124)
- Niels Danski, kralj († 1134)
Smrti
[uredi | uredi kodo]- 15. avgust – Ibn Hazm, španski islamski filozof (* 994)
- 17. oktober – Rodolfo Gabrielli, benediktanski menih in svetnik (* 1034)
- Nagtsho Lotsawa Tshülthrim Gyelwa, tibetanski prevajalec (* 1011)
- Otokar I., štajerski mejni grof
- Yi Yuanji, kitajski slikar (* 1000)
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ McGrank, Lawrence (1981). "Norman crusaders and the Catalan reconquest: Robert Burdet and te principality of Tarragona 1129-55". Journal of Medieval History 7 (1): 67–82.