Pojdi na vsebino

1042

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 10. stoletje - 11. stoletje - 12. stoletje
Desetletja: 1010.  1020.  1030.  - 1040. -  1050.  1060.  1070.
Leta: 1039 · 1040 · 1041 · 1042 · 1043 · 1044 · 1045
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1042 (MXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Dogodki

[uredi | uredi kodo]

Bizantinsko cesarstvo

[uredi | uredi kodo]
Bizantinski cesar Mihael V. Kalafat je uspel vladati vsaj toliko časa, da je skoval novce s svojo podobo
  • 18. april – Cesar Mihael V. Kalafat je zaprl v samostan socesarico Zojo. Po smrti cesarja in soproga Mihaela IV. Paflagonca je konec prejšnjega leta regentka Zoja Bizantinska za naslednika določila nečaka in posinovljenca Mihaela V. Kalafata v upanju, da bo ugodna marioneta. ↓
  • 19. aprila → Naslednjega dne je sledil vsesplošen upor množice v Konstantinoplu, ki je zahtevala obnovitev Zojinega sovladarstva. Mihael Kalafat je bil prisiljen ugoditi zahtevam. ↓
  • 20. aprila → Socesarica Zoja je odstavila nesojenega 'samostojnega' cesarja Mihaela V. Kalafata, ki se je zatekel v varstvo samostana. Kljub temu, da se je odpovedal vsem pravicam do prestola in podal redovniško prisego, je bil po bizantinskem aristokratskem običaju oslepljen, kastriran in iznakažen. Umrl je štiri mesece pozneje. Cesarica Zoja je za kratek čas kot sovladarico priznala svojo sestro Teodoro.
  • 11. junij – Poroka med cesarico Zojo in Konstantinom IX. Monomahom. S tem je dobil Konstantin pravico do bizantinskega prestola in kratkotrajno zavezništvo Teodore z Zojo je postalo brezpredmetno.
  • Bizantinski general Jurij Manijak se je uprl novemu bizantinskemu cesarju Konstantinu IX. Monomahu, ker mu le-ta ni priznaval uspeha pri zavzetju dela Sicilije od Arabcev. Hkrati se je ob podpori normanskih najemnikov razglasil za cesarja in začel marširati proti Konstantinoplu. 1043 ↔
    • Bodoči norveški kralj Harald Hardrada, ki je bil vodja elitne garde varajaških najemnikov v bizantinski vojski, je bil odpuščen iz bizantinske vojske in napoten domov. Ni znano, kakšna je bila njegova vloga v vsesplošnih zarotah bizantinskega dvora.
    • Vojislav, knez Duklje (danes Črna gora) je izgnal Bizantince.
Mozaik Konstantina IX. Monomaha s soprogo Zojo

Drugo

[uredi | uredi kodo]
  • 8. junij – Po smrti anglodanskega kralja Hartaknuta, ki se ga je na neki poroki napil do smrti, je zasedel angleški prestol kralj Edvard Spoznavalec, ki je vladal do leta 1066. V političnem vakuumu, ki se je vzpostavil s smrtjo Hartaknuta ↓
  • → Norveški kralj Magnus I. je dodal svoji kraljevini še Dansko.
  • Normani so si za prestolnico nastajajoče vojvodine izbrali mesto Melfi v Apuliji.
  • Henrik III. je prenesel pravice do Vojvodine Bavarske na Henrika II. Luksemburškega. Cilj obeh Henrikov je bil zaustavitev vpadov madžarskega kralja Samuela Abe na ozemlje Svetega rimskega cesarstva.
  • Po smrti emirja Abada I. je prevzel oblast v muslimanskem Seviljskem kraljestvu njegov sin Abad II.
  • Maroko: vzpon berberske dinastije Almoravidov.
  • Dinastija Song je dobrodušno zvišala svoje tributarne dajatve dinastiji Liao, s katerimi si je kupovala mir pred njimi. Razlog je bil v vzpostavitvi novega cesarstva Zahodne Xie, ki je tudi poznalo vojaške šibkosti Songa. Kitajska treh cesarstev Songa, Liaa in Zahodne Xie je obstajala do vzpona Mongolov dve stoletji pozneje.
  • Začetek gradnje Westminstrske opatije.

Rojstva

[uredi | uredi kodo]

Smrti

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]