The aim of this paper is to answer the question of the influence of language proficiency on speec... more The aim of this paper is to answer the question of the influence of language proficiency on speech fluency in relation to speakers’ other cognitive abilities by comparing the speech of research participants who speak Slovenian as L1 and Croatian as LF. By using the method of acoustic and corpus analysis, the values of speech rate, articulation rate, mean length of runs and the length and frequency of certain pauses are presented.
Akademski diskurz označujejo lastnosti, kot so racionalnost, strogost, objektivnost, terminološka... more Akademski diskurz označujejo lastnosti, kot so racionalnost, strogost, objektivnost, terminološka preciznost, slovnična pravilnost, skladenjska zapletenost itd., kot tudi retorične strategije, po katerih je že na prvi pogled prepoznaven (npr. okvir znanstvenega besedila, personifikacija predmeta preučevanja ipd.). Retorične strategije ustvarjajo in vzdržujejo različne mite akademskega diskurza: mit o znanstvenikovi objektivnosti, mit o nevtralnosti jezikovnih elementov in mit o odsotnosti emocionalno-ekspresivnih elementov. V pričujočem delu poskušamo na primeru znanstvenega dela Vladimirja Pogačnika dokazati, da so omenjeni miti in/ali predsodki o absolutni objektivni poziciji avtorja, o nevtralnosti jezikovnih elementov ter o odsotnosti zaznamovane leksike povsem neutemeljeni. Pogačnikova dela so namreč za akademski diskurz precej nenavadna, saj v njih osebni stil avtorja presega "predpisane" retorične strategije, kar se med drugim kaže tudi pri izbiri jezikovnih element...
V monografiji Slovar sodobne slovenscine: problemi in resitve so objavljeni rezultati raziskav, s... more V monografiji Slovar sodobne slovenscine: problemi in resitve so objavljeni rezultati raziskav, s katerimi so avtorji želeli odgovoriti na nekatera kljucna vprasanja pri snovanju koncepta sodobnega slovarja slovenskega jezika, ki bi bil kos izzivom sodobne leksikografije in bi (ponovno) umestil slovensko leksikografsko teorijo in prakso v mednarodni kontekst. Monografija prinasa 32 razprav, ki jih je prispevalo prav toliko avtorjev.
Rasprave: Časopis Instituta za Hrvatski Jezik i Jezikoslovlje, 2017
Having signed different European and national documents, Slovenia accepted the ideas of European ... more Having signed different European and national documents, Slovenia accepted the ideas of European language policy based on multiculturalism and multilingualism. In this paper the method of critical discourse analysis is used to answer the question how these ideas are implemented both formally and legally in documents which enable the realization of language policy in education, with special attention being devoted to ideological concepts of these documents. The differences between the declarations in documents and practice are underlined, following the example of the Croatian language in Slovene primary school, where it primarily has the status of the foreign language. It is concluded that educational language policy in Slovenia generally supports learning and teaching of Croatian as a foreign language, but, unfortunately, without any planned strategy for foreign language teaching and also without systematic and coordinated concerns of competent institutions.
Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Razlogi za ekskluzivno obravnavo zgolj s... more Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Razlogi za ekskluzivno obravnavo zgolj slovenskih besedil v slovenski literarni zgodovini in zgolj nemških v nemški literarni zgodovini seveda niso samo rivalske narave. Tako razporeditev interesov je narekovala pozornost na produktivno sfero literarnega sistema, to je na avtorja, ki je skozi tekst dokazoval svoj artistični genij in široke ustvarjalne zmožnosti svojega jezika. Besedila v drugih jezikih so lahko postala predmet nacionalne literarne zgodovine šele potem, ko se je pozornost premaknila od avtorja k bralcu. Ker je bil slovenski bralec v 19. stoletju naročnik tako slovenskega Ljubljanskega zvona kot nemške Gartenlaube, bi bodoča slovenska literarna zgodovina morala upoštevati literaturo v obeh revijah. Multikulturnost za Slovence ni nova zgodovinska izkušnja. Vse do prve polovice 20. stoletja je bilo slovensko izobraženstvo, v 19. stoletju pač izobraženo meščanstvo, dvojezično. Produciralo in konzumiralo je kulturne dobrine v slovenščini in nemščini in bilo sestavni del dveh kulturnih sistemov hkrati. Lep zgled dvojne kulturne identitete je Luiza Pesjakova (1828-1898), ki je svojo pisateljsko kariero začela v nemščini. Objavljala je menda tudi v popularni nemški literarni reviji Gartenlaube, vendar o tem delu njenega opusa v slovenski literarni zgodovini ne vemo danes nič. Luizin oče Blaž Crobath je bil Prešernov delodajalec. Za šestnajsti rojstni dan je Prešeren Luizi napisal priložnostni sonet z naslovom An eine junge Dichterin (Carniola 1844)-v nemščini. Kramljali so namreč pri Crobathovih doma, kamor je zahajal Prešeren, da bi dekle poučeval v zgodovini, latinščini in celo angleščini, slej ko prej nemško in francosko in njena literarna dejavnost je bila v skladu z navadami tistega časa nemška. Luizina izbira nemščine se je tudi Prešernu zdela samoumevna, sicer bi jo gotovo nagovarjal k slovenskemu pesnjenju, pa je ni. Dovolj se mu je zdelo že, da je eno njegovo pesem prevedla v nemščino. Šele dolgo po Prešernovi smrti, ko je petim hčeram priskrbela tudi učitelja slovenščine Antona Lesarja, se je skupaj z njimi začela slovenščine učiti, se nad njo javno navduševati in v njej pisati. Tega vendar ni počela na račun nemškega snovanja, ne, naprej je pisala v obeh jezikih. Velik del njenega leposlovnega opusa je ohranjen vzporedno v slovenski in nemški varianti. Leta 1885 je objavila zbirko otroških pesmi Ins Kinderherz (V otroško srce), več pesniških zbirk pa je obtičalo v rokopisu, npr. Zwischen Moos und Tannezweigen (Med mahovi in vejami jelk), ki je bila pripravljena za natis leta 1896. Slovenske germaniste čaka še zanimiva naloga ugotoviti, ali je bilo kaj njenega daljšega objavljeno v tedanjih nemških družinskih revijah, recimo povest Marie, lirsko-epska pesnitev Was die Waldquelle erzählt (Kaj pripoveduje gozdni studenec) ali pesmi iz zbirke Kleine Lieder (Drobne pesmi). Čeprav se danes nekam nostalgično oziramo nazaj v večkulturno 19. stoletje, ne smemo pozabiti, da je bila situacija tudi stresna. Slovenska in nemška kultura nista bili enakopravni. Večjo privlačno silo je imela dominantna nemška kultura. Spomniti se je treba samo na to, kako celo France Prešeren ni zmogel tako preproste reči, kot je pisanje slovenskih pisem: napisal je samo dve, materi in češkemu prijatelju Františku Čelakovskemu, vse ostalo pa v nemščini, ki mu je v tem žanru očitno bolj gladko tekla. Izobraženčeva odločitev za slovensko pisanje je bila zato izrazito programske narave. Pogoj je bila dovolj velika pisateljeva gorečnost, njegov idealizem, bila je 12 Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi stvar fantastičnega kulturnega načrta, ki je ob nemški kulturni dominanci komaj lahko računal na uspeh. Od tod šele lahko razumemo presežno mero konfliktne strasti, s katero je slovenska literarna in publicistična dejavnost tematizirala medkulturno, tj. slovensko-nemško rivalstvo. V neenakopravni ponudbi kulturnih dobrin je imela slovenska literatura nalogo modelirati take fiktivne svetove, v katerih so se kulturni antagonizmi za Slovence dobro razpletli. Slovenska kultura se je vzpostavljala v konfliktnem razmerju z dominantno nemško kulturo tistega časa. Vzpostavljala in emancipirala se je tako rekoč na teritoriju, ki je pripadal nemški kulturi, tako da je ta teritorij postopoma osvajala. S stališča nacionalne kulture, ki prisega na svoje temelje v 19. stoletju, je multikulturnost pravzaprav sovražno geslo, ker grozi z omejitvijo monopolnega položaja, ki si ga je pred dobrimi 150 leti s težavo priborila. Multikulturnost je v opoziciji z idealom t. i. nacionalne samobitnosti (avtonomnosti, neodvisnosti, samostojnosti, izvirnosti, enkratnosti, identitete in samozadostnosti). Če bi hoteli zgodovinski večkulturnosti na Slovenskem pripisati pozitivni predznak, potem bi to lahko storili za čas do petdesetih let 19. stoletja, za drugo polovico 19. stoletja, ko je tekmovanje med nemško in slovensko kulturo kulminiralo in zavzelo konfliktne razsežnosti, pa ne več. Danes je geslo multikulturnosti zanimivo zlasti za obrobje slovenskega etničnega prostora, npr. na avstrijskem Koroškem in v Italiji, kjer si od multikulturne atmosfere obetajo več razumevanja s strani dominantnih kultur, v katere so vključeni. Slovenska literatura je konceptu multikulturnosti v načelu nasprotna. Prizadevala si je za emancipacijo enkratne slovenske kulturne identitete, kar je počela tako, da se je postavila v opozicijo do sočasne nemške kulture in jo poskušala preseči. Slovenski zgodovinski roman in zgodovinska povest sta nenehno tematizirala odnose med »našim« in »njihovim«, med domačim in tujim, med slovenskim in nemškim, vse iz potrebe po obvladanju tujega in tako, da se je potrdila specifika in kvaliteta »našega«. Svoje in tuje sta soočala bodisi tako, da sta pripeljala tujca v domači prostor, ali pa sta poslala domačina na preizkus v tujino. Tujci so v slovenski literaturi prevzemali vloge negativcev, zlobnežev in sovražnikov. Tuje je bilo demonizirano in naloga literarnih zgodb je bila poskrbeti za njegovo diskvalifikacijo. Naj spoznanje o nacionalno militantni naravi slovenske književnosti ne zavede v domnevo, da samo še kulturno trdi, neprilagodljivi in konfliktni Slovenci preprečujemo trajno razumevanje in ljubezen med kulturami tega sveta. Tudi druge nacionalne literature se v preteklosti niso obnašale prav nič drugače in nič bolj plemenito kot slovenska. Kakor so v slovenski povesti najslabše vloge rezervirane za brezvestne Italijane (spomnimo se zapeljivca v Jurčičevi Hčeri mestnega sodnika), izkoriščevalske in potujčevalske Nemce, skopuške Žide (npr. pri Ivanu Cankarju in Mišku Kranjcu), krute Turke, izdajalske Uskoke, tatinske Cigane in celo brezverske Čehe, tako so tudi Slovenci v tistih sosednjih literaturah, ki nas sploh poznajo, v skrajno nesimpatičnih položajih. Roman Pet mož gradi pot koroško-švicarskega avtorja Gustava Renkerja (v slovenščino je bil preveden leta 1936, dve leti po izidu izvirnika Fünf Männer bauen einen Weg: ein Alpenroman) popisuje gorske vodnike na Poliški Špik ali Montaž v Zahodnih Julijcih: dva sta Italijana, eden koroški Nemec in dva Slovenca. Kulturno so si enakopravni samo Italijani in Nemci, Slovencem pa pripadejo negativne vloge: enega diči neznanska skopost in ga pritira v tragično smrt, drugega, pohabljenega Jožeta Tožbarja, ki mu je medved odtrgal pol obraza, pa večkrat imenuje »polčlovek« z očitnim namenom, da bi se to razumelo tudi Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Vojko Gorjanc Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani UDK 811.163.6'42:004.738.5 Diskurz slovenskih spletnih forumov-dokončen pokop strpnosti? Članek govori o diskusijah na slovenskih spletnih forumih, predvsem tistih, ki so jih sprožili dogodki v slovenski družbi v zadnjih nekaj letih in so povezani z družbeno nevplivnimi skupinami. V članku se osredotočimo na sovražni govor in z analizo diskurza ugotavljamo, kako se izražajo mnenja in stališča razpravljavcev. Lastnost spleta, da se na njem pojavljamo anonimno in si v virtualnem prostoru oblikujemo številne nove identitete, namreč s seboj prinaša tudi ekstremno nestrpne izjave, spletni diskurz pa tako postaja tudi prostor za širjenje nestrpnosti. The paper analyses discussions on Slovene Internet forums, in particular those triggered by events in Slovene society over recent years and linked with groups lacking social influence. The focus is on expressions of hostility and, through discourse analysis, how opinions and attitudes are expressed by forum participants. The fact that one can take part anonymously in such forums and create in virtual space a number of new identities leads to the expression of extremely intolerant views, while online discourse becomes a medium for the propagation of intolerance. 3 Spletni in medijski diskurz ter diskurz institucionalizirane politike Če diskurz razumemo kot uporabo jezika v določenem prostoru in času na način in s sredstvi, ki nam omogočajo (medsebojno) delovanje, razmišljanje, vrednotenje, izražanje mnenj in stališč … (Gee 1999: 17-18), spletni diskurz določa virtualno okolje, kibernetski prostor, ki »omogoča ko-22 Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi 4 Kot lahko vidimo, je slovenski kazenski zakon tu usklajen s priporočili Sveta Evrope. Zmago če ti zmanka metkov se oglas (forum na http://www.rtvslo.si) Oziroma zelo glasne sovražne izjave (kjer v zapisu kričanje ponazarjajo velike tiskane črke). NAJ STRADAJO STAVKAJO NAJ DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGG-GOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO PA NAJ SE POSUŠIJO (forum na http://www.rtvslo.si)
Enojezicni slovar je eden bistvenih pripomockov za tvorbo besedil, zato mora z opisi posameznih p... more Enojezicni slovar je eden bistvenih pripomockov za tvorbo besedil, zato mora z opisi posameznih poimenovalnih prvin uporabniku nuditi informacije o njihovi funkciji in rabi v razlicnih kontekstih. Pri tem je zagotovo najteže opisati pomensko obcutljive kategorije, kot so konektorji, saj je njihov pomen odvisen ravno od konteksta. V prispevku primerjamo slovarske opise konektorjev v SSKJ z rezultati korpusne analize.
The issue of foreign languages is one of the current issues in the field of language educa- tion ... more The issue of foreign languages is one of the current issues in the field of language educa- tion policy. It is evident from the curricula and other accompanying documents, that Slovene language policy follows the principles of the Council of Europe on the plurilingualism and importance of minority and neighbouring languages. The range of foreign languages offered in schools is in accordance with the guidelines of Slovene language education policy, however, the question is how these subjects are implemented in practice. In this paper, we focus on the status of South Slavic languages in Slovene education system, as well as their realisation in praxis.
This volume is the result of the mutual respect and fruitful cooperation of several researchers. ... more This volume is the result of the mutual respect and fruitful cooperation of several researchers. As interest in academic discourse has been growing in Slovenia, as well as in the wider region, and shared research paradigms that take into consideration cross-cultural encounters in academic contexts are emerging, it seems important to create opportunities for interaction among scholars juxtaposing different lingua-cultures. With this edited volume, we wished to provide such an opportunity by bringing together researchers examining different language combinations, including those contrasting English as an academic lingua franca and L1 discourse, as well as experts investigating other languages and cultures. A central and recurring theme of the volume is the focus on the dynamic evolution of academic discourse conventions through language contact predominantly in Slovene, but also, in the context of the region, in Croatian and Serbian.
Eno od aktualnih vprašanj izobraževalne jezikovne politike je vprašanje tujih jezikov. Kot je raz... more Eno od aktualnih vprašanj izobraževalne jezikovne politike je vprašanje tujih jezikov. Kot je razvidno iz učnih načrtov in drugih spremljajočih dokumentov, slovenska jezikovna politika na tem področju sledi načelom Sveta Evrope o raznojezičnosti ter pomembnosti manjšinskih in sosedskih jezikov. Nabor ponujenih tujih jezikov v izobraževanju je usklajen s smernicami slovenske jezikovne politike, vprašanje pa je, kako se izvedba teh predmetov udejanja v praksi. V prispevku nas zanima status južnoslovanskih jezikov v slovenskem izobraževalnem sistemu in njihova realizacija v praksi.
In the communicative approach to learning/teaching languages there are two possibilities of testi... more In the communicative approach to learning/teaching languages there are two possibilities of testing knowledge of language: informal – in communication with native speakers (especially in the case of second language) or formal – language testing. Due to social needs in the mid 90s the latter was approached at the Department of Slavonic languages at the Faculty of Philosophy in Ljubljana. The initial part of the article presents the theoretical framework for testing language knowledge (characteristics of language tests and the concept of authenticity in testing) while the latter part presents language testing for the Slovene language within the Center for Slovene as a second/foreign language and language testing for the Croatian language within the Department of Slavonic languages. Our experiences, primarily experiences with the Center for Slovene as a second/foreign language, which has a 15 year tradition in that particular area, can be of great help in establishing a national system...
Having signed different European and national documents, Slovenia accepted the ideas of European ... more Having signed different European and national documents, Slovenia accepted the ideas of European language policy based on multiculturalism and multilingualism. In this paper the method of critical discourse analysis is used to answer the question how these ideas are implemented both formally and legally in documents which enable the realization of language policy in education, with special attention being devoted to ideological concepts of these documents. The differences between the declarations in documents and practice are T. Balažic Bulc, V. Požgaj Hadži: Zauvijek susjedi – ali i sustanari: Hrvatski jezik u kontekstu... Rasprave 43/1 (2017.), str. 1–17 17 underlined, following the example of the Croatian language in Slovene primary school, where it primarily has the status of the foreign language. It is conclud ed that educational language policy in Slovenia generally supports learning and teaching of Croatian as a foreign language, but, unfortunately, without any planned strate...
Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research
V procesu jezikovne standardizacije imajo med različnimi funkcijami ključno vlogo funkcija združe... more V procesu jezikovne standardizacije imajo med različnimi funkcijami ključno vlogo funkcija združevanja, funkcija razdruževanja in funkcija prestiža. V prispevku je v središču pozornosti funkcija razdruževanja, ki zahteva redefiniranje statusa standardnih jezikov, pri čemer ima pomembno vlogo tudi politika. V takih primerih lahko pogosto govorimo o procesu restandardizacije ali, z drugimi besedami, o preoblikovanju jezika, ki je že standardiziran, vendar na nekoliko drugačnih temeljih. Rezultate takega procesa prikažemo v štirih jezikih naslednikih nekdanje srbohrvaščine, tj. hrvaščini, srbščini, bosanščini in črnogorščini, ki so bili po razdružitvi deležni različnih (potrebnih in nepotrebnih) jezikovnih sprememb (posebej na leksikalni in glasoslovni ravni) z izjemno simbolno vrednostjo. Vzroki za spremembe so tako zunanji (nova družbeno-politična ureditev), kot notranji (spremenjen odnos do sosednih standardnih jezikov, večje zanimanje za jezikovna vprašanja, strankarsko delovanje p...
The aim of this paper is to answer the question of the influence of language proficiency on speec... more The aim of this paper is to answer the question of the influence of language proficiency on speech fluency in relation to speakers’ other cognitive abilities by comparing the speech of research participants who speak Slovenian as L1 and Croatian as LF. By using the method of acoustic and corpus analysis, the values of speech rate, articulation rate, mean length of runs and the length and frequency of certain pauses are presented.
Akademski diskurz označujejo lastnosti, kot so racionalnost, strogost, objektivnost, terminološka... more Akademski diskurz označujejo lastnosti, kot so racionalnost, strogost, objektivnost, terminološka preciznost, slovnična pravilnost, skladenjska zapletenost itd., kot tudi retorične strategije, po katerih je že na prvi pogled prepoznaven (npr. okvir znanstvenega besedila, personifikacija predmeta preučevanja ipd.). Retorične strategije ustvarjajo in vzdržujejo različne mite akademskega diskurza: mit o znanstvenikovi objektivnosti, mit o nevtralnosti jezikovnih elementov in mit o odsotnosti emocionalno-ekspresivnih elementov. V pričujočem delu poskušamo na primeru znanstvenega dela Vladimirja Pogačnika dokazati, da so omenjeni miti in/ali predsodki o absolutni objektivni poziciji avtorja, o nevtralnosti jezikovnih elementov ter o odsotnosti zaznamovane leksike povsem neutemeljeni. Pogačnikova dela so namreč za akademski diskurz precej nenavadna, saj v njih osebni stil avtorja presega "predpisane" retorične strategije, kar se med drugim kaže tudi pri izbiri jezikovnih element...
V monografiji Slovar sodobne slovenscine: problemi in resitve so objavljeni rezultati raziskav, s... more V monografiji Slovar sodobne slovenscine: problemi in resitve so objavljeni rezultati raziskav, s katerimi so avtorji želeli odgovoriti na nekatera kljucna vprasanja pri snovanju koncepta sodobnega slovarja slovenskega jezika, ki bi bil kos izzivom sodobne leksikografije in bi (ponovno) umestil slovensko leksikografsko teorijo in prakso v mednarodni kontekst. Monografija prinasa 32 razprav, ki jih je prispevalo prav toliko avtorjev.
Rasprave: Časopis Instituta za Hrvatski Jezik i Jezikoslovlje, 2017
Having signed different European and national documents, Slovenia accepted the ideas of European ... more Having signed different European and national documents, Slovenia accepted the ideas of European language policy based on multiculturalism and multilingualism. In this paper the method of critical discourse analysis is used to answer the question how these ideas are implemented both formally and legally in documents which enable the realization of language policy in education, with special attention being devoted to ideological concepts of these documents. The differences between the declarations in documents and practice are underlined, following the example of the Croatian language in Slovene primary school, where it primarily has the status of the foreign language. It is concluded that educational language policy in Slovenia generally supports learning and teaching of Croatian as a foreign language, but, unfortunately, without any planned strategy for foreign language teaching and also without systematic and coordinated concerns of competent institutions.
Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Razlogi za ekskluzivno obravnavo zgolj s... more Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Razlogi za ekskluzivno obravnavo zgolj slovenskih besedil v slovenski literarni zgodovini in zgolj nemških v nemški literarni zgodovini seveda niso samo rivalske narave. Tako razporeditev interesov je narekovala pozornost na produktivno sfero literarnega sistema, to je na avtorja, ki je skozi tekst dokazoval svoj artistični genij in široke ustvarjalne zmožnosti svojega jezika. Besedila v drugih jezikih so lahko postala predmet nacionalne literarne zgodovine šele potem, ko se je pozornost premaknila od avtorja k bralcu. Ker je bil slovenski bralec v 19. stoletju naročnik tako slovenskega Ljubljanskega zvona kot nemške Gartenlaube, bi bodoča slovenska literarna zgodovina morala upoštevati literaturo v obeh revijah. Multikulturnost za Slovence ni nova zgodovinska izkušnja. Vse do prve polovice 20. stoletja je bilo slovensko izobraženstvo, v 19. stoletju pač izobraženo meščanstvo, dvojezično. Produciralo in konzumiralo je kulturne dobrine v slovenščini in nemščini in bilo sestavni del dveh kulturnih sistemov hkrati. Lep zgled dvojne kulturne identitete je Luiza Pesjakova (1828-1898), ki je svojo pisateljsko kariero začela v nemščini. Objavljala je menda tudi v popularni nemški literarni reviji Gartenlaube, vendar o tem delu njenega opusa v slovenski literarni zgodovini ne vemo danes nič. Luizin oče Blaž Crobath je bil Prešernov delodajalec. Za šestnajsti rojstni dan je Prešeren Luizi napisal priložnostni sonet z naslovom An eine junge Dichterin (Carniola 1844)-v nemščini. Kramljali so namreč pri Crobathovih doma, kamor je zahajal Prešeren, da bi dekle poučeval v zgodovini, latinščini in celo angleščini, slej ko prej nemško in francosko in njena literarna dejavnost je bila v skladu z navadami tistega časa nemška. Luizina izbira nemščine se je tudi Prešernu zdela samoumevna, sicer bi jo gotovo nagovarjal k slovenskemu pesnjenju, pa je ni. Dovolj se mu je zdelo že, da je eno njegovo pesem prevedla v nemščino. Šele dolgo po Prešernovi smrti, ko je petim hčeram priskrbela tudi učitelja slovenščine Antona Lesarja, se je skupaj z njimi začela slovenščine učiti, se nad njo javno navduševati in v njej pisati. Tega vendar ni počela na račun nemškega snovanja, ne, naprej je pisala v obeh jezikih. Velik del njenega leposlovnega opusa je ohranjen vzporedno v slovenski in nemški varianti. Leta 1885 je objavila zbirko otroških pesmi Ins Kinderherz (V otroško srce), več pesniških zbirk pa je obtičalo v rokopisu, npr. Zwischen Moos und Tannezweigen (Med mahovi in vejami jelk), ki je bila pripravljena za natis leta 1896. Slovenske germaniste čaka še zanimiva naloga ugotoviti, ali je bilo kaj njenega daljšega objavljeno v tedanjih nemških družinskih revijah, recimo povest Marie, lirsko-epska pesnitev Was die Waldquelle erzählt (Kaj pripoveduje gozdni studenec) ali pesmi iz zbirke Kleine Lieder (Drobne pesmi). Čeprav se danes nekam nostalgično oziramo nazaj v večkulturno 19. stoletje, ne smemo pozabiti, da je bila situacija tudi stresna. Slovenska in nemška kultura nista bili enakopravni. Večjo privlačno silo je imela dominantna nemška kultura. Spomniti se je treba samo na to, kako celo France Prešeren ni zmogel tako preproste reči, kot je pisanje slovenskih pisem: napisal je samo dve, materi in češkemu prijatelju Františku Čelakovskemu, vse ostalo pa v nemščini, ki mu je v tem žanru očitno bolj gladko tekla. Izobraženčeva odločitev za slovensko pisanje je bila zato izrazito programske narave. Pogoj je bila dovolj velika pisateljeva gorečnost, njegov idealizem, bila je 12 Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi stvar fantastičnega kulturnega načrta, ki je ob nemški kulturni dominanci komaj lahko računal na uspeh. Od tod šele lahko razumemo presežno mero konfliktne strasti, s katero je slovenska literarna in publicistična dejavnost tematizirala medkulturno, tj. slovensko-nemško rivalstvo. V neenakopravni ponudbi kulturnih dobrin je imela slovenska literatura nalogo modelirati take fiktivne svetove, v katerih so se kulturni antagonizmi za Slovence dobro razpletli. Slovenska kultura se je vzpostavljala v konfliktnem razmerju z dominantno nemško kulturo tistega časa. Vzpostavljala in emancipirala se je tako rekoč na teritoriju, ki je pripadal nemški kulturi, tako da je ta teritorij postopoma osvajala. S stališča nacionalne kulture, ki prisega na svoje temelje v 19. stoletju, je multikulturnost pravzaprav sovražno geslo, ker grozi z omejitvijo monopolnega položaja, ki si ga je pred dobrimi 150 leti s težavo priborila. Multikulturnost je v opoziciji z idealom t. i. nacionalne samobitnosti (avtonomnosti, neodvisnosti, samostojnosti, izvirnosti, enkratnosti, identitete in samozadostnosti). Če bi hoteli zgodovinski večkulturnosti na Slovenskem pripisati pozitivni predznak, potem bi to lahko storili za čas do petdesetih let 19. stoletja, za drugo polovico 19. stoletja, ko je tekmovanje med nemško in slovensko kulturo kulminiralo in zavzelo konfliktne razsežnosti, pa ne več. Danes je geslo multikulturnosti zanimivo zlasti za obrobje slovenskega etničnega prostora, npr. na avstrijskem Koroškem in v Italiji, kjer si od multikulturne atmosfere obetajo več razumevanja s strani dominantnih kultur, v katere so vključeni. Slovenska literatura je konceptu multikulturnosti v načelu nasprotna. Prizadevala si je za emancipacijo enkratne slovenske kulturne identitete, kar je počela tako, da se je postavila v opozicijo do sočasne nemške kulture in jo poskušala preseči. Slovenski zgodovinski roman in zgodovinska povest sta nenehno tematizirala odnose med »našim« in »njihovim«, med domačim in tujim, med slovenskim in nemškim, vse iz potrebe po obvladanju tujega in tako, da se je potrdila specifika in kvaliteta »našega«. Svoje in tuje sta soočala bodisi tako, da sta pripeljala tujca v domači prostor, ali pa sta poslala domačina na preizkus v tujino. Tujci so v slovenski literaturi prevzemali vloge negativcev, zlobnežev in sovražnikov. Tuje je bilo demonizirano in naloga literarnih zgodb je bila poskrbeti za njegovo diskvalifikacijo. Naj spoznanje o nacionalno militantni naravi slovenske književnosti ne zavede v domnevo, da samo še kulturno trdi, neprilagodljivi in konfliktni Slovenci preprečujemo trajno razumevanje in ljubezen med kulturami tega sveta. Tudi druge nacionalne literature se v preteklosti niso obnašale prav nič drugače in nič bolj plemenito kot slovenska. Kakor so v slovenski povesti najslabše vloge rezervirane za brezvestne Italijane (spomnimo se zapeljivca v Jurčičevi Hčeri mestnega sodnika), izkoriščevalske in potujčevalske Nemce, skopuške Žide (npr. pri Ivanu Cankarju in Mišku Kranjcu), krute Turke, izdajalske Uskoke, tatinske Cigane in celo brezverske Čehe, tako so tudi Slovenci v tistih sosednjih literaturah, ki nas sploh poznajo, v skrajno nesimpatičnih položajih. Roman Pet mož gradi pot koroško-švicarskega avtorja Gustava Renkerja (v slovenščino je bil preveden leta 1936, dve leti po izidu izvirnika Fünf Männer bauen einen Weg: ein Alpenroman) popisuje gorske vodnike na Poliški Špik ali Montaž v Zahodnih Julijcih: dva sta Italijana, eden koroški Nemec in dva Slovenca. Kulturno so si enakopravni samo Italijani in Nemci, Slovencem pa pripadejo negativne vloge: enega diči neznanska skopost in ga pritira v tragično smrt, drugega, pohabljenega Jožeta Tožbarja, ki mu je medved odtrgal pol obraza, pa večkrat imenuje »polčlovek« z očitnim namenom, da bi se to razumelo tudi Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Vojko Gorjanc Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani UDK 811.163.6'42:004.738.5 Diskurz slovenskih spletnih forumov-dokončen pokop strpnosti? Članek govori o diskusijah na slovenskih spletnih forumih, predvsem tistih, ki so jih sprožili dogodki v slovenski družbi v zadnjih nekaj letih in so povezani z družbeno nevplivnimi skupinami. V članku se osredotočimo na sovražni govor in z analizo diskurza ugotavljamo, kako se izražajo mnenja in stališča razpravljavcev. Lastnost spleta, da se na njem pojavljamo anonimno in si v virtualnem prostoru oblikujemo številne nove identitete, namreč s seboj prinaša tudi ekstremno nestrpne izjave, spletni diskurz pa tako postaja tudi prostor za širjenje nestrpnosti. The paper analyses discussions on Slovene Internet forums, in particular those triggered by events in Slovene society over recent years and linked with groups lacking social influence. The focus is on expressions of hostility and, through discourse analysis, how opinions and attitudes are expressed by forum participants. The fact that one can take part anonymously in such forums and create in virtual space a number of new identities leads to the expression of extremely intolerant views, while online discourse becomes a medium for the propagation of intolerance. 3 Spletni in medijski diskurz ter diskurz institucionalizirane politike Če diskurz razumemo kot uporabo jezika v določenem prostoru in času na način in s sredstvi, ki nam omogočajo (medsebojno) delovanje, razmišljanje, vrednotenje, izražanje mnenj in stališč … (Gee 1999: 17-18), spletni diskurz določa virtualno okolje, kibernetski prostor, ki »omogoča ko-22 Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi 4 Kot lahko vidimo, je slovenski kazenski zakon tu usklajen s priporočili Sveta Evrope. Zmago če ti zmanka metkov se oglas (forum na http://www.rtvslo.si) Oziroma zelo glasne sovražne izjave (kjer v zapisu kričanje ponazarjajo velike tiskane črke). NAJ STRADAJO STAVKAJO NAJ DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGG-GOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO PA NAJ SE POSUŠIJO (forum na http://www.rtvslo.si)
Enojezicni slovar je eden bistvenih pripomockov za tvorbo besedil, zato mora z opisi posameznih p... more Enojezicni slovar je eden bistvenih pripomockov za tvorbo besedil, zato mora z opisi posameznih poimenovalnih prvin uporabniku nuditi informacije o njihovi funkciji in rabi v razlicnih kontekstih. Pri tem je zagotovo najteže opisati pomensko obcutljive kategorije, kot so konektorji, saj je njihov pomen odvisen ravno od konteksta. V prispevku primerjamo slovarske opise konektorjev v SSKJ z rezultati korpusne analize.
The issue of foreign languages is one of the current issues in the field of language educa- tion ... more The issue of foreign languages is one of the current issues in the field of language educa- tion policy. It is evident from the curricula and other accompanying documents, that Slovene language policy follows the principles of the Council of Europe on the plurilingualism and importance of minority and neighbouring languages. The range of foreign languages offered in schools is in accordance with the guidelines of Slovene language education policy, however, the question is how these subjects are implemented in practice. In this paper, we focus on the status of South Slavic languages in Slovene education system, as well as their realisation in praxis.
This volume is the result of the mutual respect and fruitful cooperation of several researchers. ... more This volume is the result of the mutual respect and fruitful cooperation of several researchers. As interest in academic discourse has been growing in Slovenia, as well as in the wider region, and shared research paradigms that take into consideration cross-cultural encounters in academic contexts are emerging, it seems important to create opportunities for interaction among scholars juxtaposing different lingua-cultures. With this edited volume, we wished to provide such an opportunity by bringing together researchers examining different language combinations, including those contrasting English as an academic lingua franca and L1 discourse, as well as experts investigating other languages and cultures. A central and recurring theme of the volume is the focus on the dynamic evolution of academic discourse conventions through language contact predominantly in Slovene, but also, in the context of the region, in Croatian and Serbian.
Eno od aktualnih vprašanj izobraževalne jezikovne politike je vprašanje tujih jezikov. Kot je raz... more Eno od aktualnih vprašanj izobraževalne jezikovne politike je vprašanje tujih jezikov. Kot je razvidno iz učnih načrtov in drugih spremljajočih dokumentov, slovenska jezikovna politika na tem področju sledi načelom Sveta Evrope o raznojezičnosti ter pomembnosti manjšinskih in sosedskih jezikov. Nabor ponujenih tujih jezikov v izobraževanju je usklajen s smernicami slovenske jezikovne politike, vprašanje pa je, kako se izvedba teh predmetov udejanja v praksi. V prispevku nas zanima status južnoslovanskih jezikov v slovenskem izobraževalnem sistemu in njihova realizacija v praksi.
In the communicative approach to learning/teaching languages there are two possibilities of testi... more In the communicative approach to learning/teaching languages there are two possibilities of testing knowledge of language: informal – in communication with native speakers (especially in the case of second language) or formal – language testing. Due to social needs in the mid 90s the latter was approached at the Department of Slavonic languages at the Faculty of Philosophy in Ljubljana. The initial part of the article presents the theoretical framework for testing language knowledge (characteristics of language tests and the concept of authenticity in testing) while the latter part presents language testing for the Slovene language within the Center for Slovene as a second/foreign language and language testing for the Croatian language within the Department of Slavonic languages. Our experiences, primarily experiences with the Center for Slovene as a second/foreign language, which has a 15 year tradition in that particular area, can be of great help in establishing a national system...
Having signed different European and national documents, Slovenia accepted the ideas of European ... more Having signed different European and national documents, Slovenia accepted the ideas of European language policy based on multiculturalism and multilingualism. In this paper the method of critical discourse analysis is used to answer the question how these ideas are implemented both formally and legally in documents which enable the realization of language policy in education, with special attention being devoted to ideological concepts of these documents. The differences between the declarations in documents and practice are T. Balažic Bulc, V. Požgaj Hadži: Zauvijek susjedi – ali i sustanari: Hrvatski jezik u kontekstu... Rasprave 43/1 (2017.), str. 1–17 17 underlined, following the example of the Croatian language in Slovene primary school, where it primarily has the status of the foreign language. It is conclud ed that educational language policy in Slovenia generally supports learning and teaching of Croatian as a foreign language, but, unfortunately, without any planned strate...
Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research
V procesu jezikovne standardizacije imajo med različnimi funkcijami ključno vlogo funkcija združe... more V procesu jezikovne standardizacije imajo med različnimi funkcijami ključno vlogo funkcija združevanja, funkcija razdruževanja in funkcija prestiža. V prispevku je v središču pozornosti funkcija razdruževanja, ki zahteva redefiniranje statusa standardnih jezikov, pri čemer ima pomembno vlogo tudi politika. V takih primerih lahko pogosto govorimo o procesu restandardizacije ali, z drugimi besedami, o preoblikovanju jezika, ki je že standardiziran, vendar na nekoliko drugačnih temeljih. Rezultate takega procesa prikažemo v štirih jezikih naslednikih nekdanje srbohrvaščine, tj. hrvaščini, srbščini, bosanščini in črnogorščini, ki so bili po razdružitvi deležni različnih (potrebnih in nepotrebnih) jezikovnih sprememb (posebej na leksikalni in glasoslovni ravni) z izjemno simbolno vrednostjo. Vzroki za spremembe so tako zunanji (nova družbeno-politična ureditev), kot notranji (spremenjen odnos do sosednih standardnih jezikov, večje zanimanje za jezikovna vprašanja, strankarsko delovanje p...
Uploads
Papers by Tanja Balazic