20. maja 2003 je v devetdesetem letu starosti preminil nestor antičnih študij na Slovenskem, zasl... more 20. maja 2003 je v devetdesetem letu starosti preminil nestor antičnih študij na Slovenskem, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Jože Kastelic. Njegovo tematsko izredno široko in raznovrstno delovanje v slovenski kulturi in znanosti se razteza v časovnem razponu več kot treh četrtin stoletja, saj se začenja z mladostnimi pesniškimi objavami od leta 1926 dalje, zaključuje pa s pesniško zbirko »Ode«, kije izšla letošnjo pomlad, kak mesec dni pred pesnikovo smrtjo. Kastelic je bil ne le naš zadnji enciklopedično izobraženi poznavalec antike, temveč tudi globok poznavalec kulturne zgodovine, umetnosti, literature in filozoftje kasnejših obdobij vse do sodobnosti. Njegov publicistični opus, kije za čas do leta 1988 razviden iz dveh bibliograftj 2 , razodeva namreč izredno širino in raznolikost pokojnikovega dela. To sega na področje poezije in se širše nanaša na številna vprašanja književnosti od antike do moderne dobe, na vprašanja klasične filologije, arheologije, umetnostne zgodovine, muzeologije, filozoftje, recepcije antične materialne in duhovne dediščine v moderni dobi. Kot avtor tega zapisa se niti za predstavitev, kaj šele za oceno tovrstne Kastelčeve ustvarjalnosti ne čutim niti poklicanega niti usposobljenega. Ob tem naj opozorim na skoraj tri desetletja staro oceno Kastelica kot arheologa, poznavalca umetnosti antike in muzeologa izpod peresa njegovega prijatelja in sodelavca Staneta Gabrovca, ki odlično zadene bistvo pokojnikovega ustvarjanja na teh področjih. 3 Ta spominski zapis naj velja predvsem prikazu pokojnikovega ukvarjanja z antično zgodovino in njegove vloge v zgodovinski vedi in zgodovinski publicistiki na Slovenskem. To področje z nekaj desetin objav do 1988 in več objavami po tem letu predstavlja vsekakor manj izstopajoč del Kastelčevega opusa, ki pa je navzoč v vseh obdobjih 1 Ta nekrolog v spomin na Jožeta Kastelica je bil objavljen tudi v Zgodovinskem časopi su, katerega uredništvu se zahvaljujemo, daje tudi nam dovolilo objavo.
Vprašanje vpliva,oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor je eno najbolj pomembnih ... more Vprašanje vpliva,oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor je eno najbolj pomembnih v vsej kulturni zgodovini tega prostora v pozni an tiki in zgodnjem srednjem veku. Zgodovinski razvoj je bil v tem obdobju.izredno dinamičen. Ce 4. stoletje v tem prostoru še zaznamuje dobo razmeroma stabilnega rimskega cesarstva na začetku pozne antike, s prevladujočim latin skim značajem in s središči moči na Zahodu, pa je 5. stoletje prineslo izrazit padec latinskega Zahoda, občasna pustošenja germanskih ljudstev in Hunov ter postopno krepitev vpliva heleniziranega in po svojemu duhu vse.bolj vzhod njaškega zgodnjega Bizanca, ki je dajal pečat razvoju v večjem delu 6. stoletja. Propad antike, v zadnji četrtini 6. stoletja s katastrofalnimi posledicami za oglejsko cerkev pomeni globoko cezuro v razvoju. V 7. stoletju in v prvi polo vici 8. stoletja je bila oglejska cerkev večkrat na robu preživetja in zaposlena predvsem z lastnimi problemi. Šele v drugi polovici 8. stoletja je prišlo do po novne oživitve oglejskega vpliva proti severu in vzhodu, ki pa še zdaleč ni do segel takega pomena kot ga je imel v antiki.* Vprašanje oglejskega vpliva na razvoj krščanstva v vzhodnoalpskem in predalpskem prostoru od 4. do 8. stoletja je bilo v zgodovinskih in tem sorodnih znanostih že večkrat načeto v več razpravah. Te so z redkimi izjemami zajele le določen časovni izsek (pozno antiko ali drugo polovico 8. stoletja, ob skoraj doslednem zanemarjanju razvoja v 7. stoletju in v prvi polovici 8. stoletja) 1 ali pa le določen vidik vplivanja (v razvoju cerkvene organizacije, v cerkveni arhi-• Razprava zajema tematiko treh avtorjevih predavanj v letih 1987 in 1989. poglavja 1-7 ter 11 so zajeta iz referata na mednarodnem simpoziju »Das Christentum im bairischen Raum während des ersten Jahrtausends« (Passau, 25.-28. oktobra), poglavji 8 in (deloma) 9 pa sta zajeti iz predavanja v okviru 23. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture julija 1987 (objavljenega v Zborniku predavanj, Ljubljana 1987, 108-120), ki ga tukaj objavljamo v precej dopolnjeni obliki. Poglavji 9 (deloma) in 10 sta zajeti iz predavanja na 28. srečanju slovenskih duhovnikov iz zamejstva in zdomstva v Gorici 23. avgusta 1989. Ker se tematika vseh treh avtor jevih nastopov nanaša na eno osrednjo temo, na odnos oglejske cerkve do sosednjega sveta na vzhodu in severu, kronološko pa se zaključuje v smiselno celoto, jo predstavljamo v eni raz pravi, ki naj služi kot preddelo za obsežnejši pregled zgodovine oglejske cerkve v pozni antiki in v zgodnjem srednjem veku. v razpravi zajeto temo je avtor nazadnje predstavil v dveh nastopih: v predavanju 25.
Spopad med vojskama cesarja Teodozija in proticesarja Evgenija 5. in 6. septembra 394 v zgornji V... more Spopad med vojskama cesarja Teodozija in proticesarja Evgenija 5. in 6. septembra 394 v zgornji Vipavski dolini je v vsej antični zgodovini našega prostora edini dogodek svetovnozgodovinskega pomena.' Odraz njegove velike pomembnosti je tudi veliko število sporočil o njem v antični in srednjeveški književnosti. Medtem ko druge dogodke iz vojaške in politične zgodovine našega prostora osvetljuje ponavadi en sam zapis, v prav redkih primerih dva ali trije, pa naletimo na opis ali vsaj omembo bitke pri Frigidu pri večini poznoantičnih zgodovinarjev, ki opisujejo dobo cesarja Teodozija. Njihovi opisi so podlaga za predstavitev tega dogodka pri bizantinskih in zahodnih srednjeveških piscih svetovnih kronik in cerkvenih zgodovin. Kljub velikemu številu poročil je rekonstrukcija dogodka, ki mora kritično upoštevati vsa antična poročila, po drugi strani pa geografske in strateške značilnosti kraja spopada, izjemno zapletena in v posameznih pomembnih segmentih hipotetična. Vzrok za tako stanje je tudi odsotnost kakršnihkoji materialnih najdb, ki bi mogle dati zanesljiv odgovor na vprašanja podrobnega poteka bitke. Namen našega prispevka je, predstaviti literarne vire o bitki, tako
Panegyric 7 (6) in honour of Maximianus and Constantine, which was presented in the summer of 307... more Panegyric 7 (6) in honour of Maximianus and Constantine, which was presented in the summer of 307 upon Constantine's assumption of the imperial title by Maximianus and his contemporaneous marriage to Maximianus' daughter Fausta, depicts the first meeting of the young Constantine with the then 5-year-old Fausta (about 295) as it was portrayed by a painting at the imperial palace in Aquileia. On that occasion, he accepted a parade helmet from the princess as an "engagement present". The purpose of the propaganda speech is to emphasize the politica! and familial relationship between the two emperors. Panegyrics 12 (9) of 313 and 4 (10) of 321 (Nazarius) cover Aquileia's conduct upon Constantine's war in northern Italy in the summer of 312. Just like severa! other cities, Aquileia initially opted against Constantine, however, following his victories it offered to surrender and at the same time asked for mercy. Its conduct not only induced the emperor to grant a...
V Hieronimovem izjemno obsežnem in raznolikem literarnem opusu zavzema historiografija le skromno... more V Hieronimovem izjemno obsežnem in raznolikem literarnem opusu zavzema historiografija le skromno mesto. Ob tem pa prinašajo njegova pisma številne zgodovinske podatke in razmišljanja, ki osvetljujejo njegov pogled na sodobnost. Svoje edino v ožjem smislu zgodovinsko delo, Kroniko (oziroma nadaljevanje Evzebijeve Kronike), je zaključil z bitko pri Adrianoplu (378), tako kot največji zgodovinar njegovega časa, pogan Amijan Marcelin. V dogodku, ki je bil ključnega pomena za rimsko cesarstvo, s takojšnjimi katastrofalnimi posledicami v celotnem balkansko-podonavskim delu države, s časovnim zamikom ene generacije pa tudi v Italiji in na Zahodu, je videl začetek konca Rimskega cesarstva. Pri tem je Hieronim kasneje (Ep. 123, 15) uporabil prispodobo potapljajoče se ladje oziroma brodoloma države. Obljube, da bo napisal obširnejšo zgodovino Gracijanove in Teodozijeve dobe mu ni uspelo izpolniti. Med prelomnimi dogodki in procesi, ki jih je ponekod le kratko ocenil, spet drugič pa izpostavi...
... 16. Die Annahme, es ginge um einen Bischofssitz, stellte P. Petra, in AV, 30, 1979, S. 726-73... more ... 16. Die Annahme, es ginge um einen Bischofssitz, stellte P. Petra, in AV, 30, 1979, S. 726-731 ; mit Vorbehalt stimmt dieser These S. Ciglenecki, Polis Norikon, S. 60, zu; als Möglichkeit ließ es Th. Ulbert in: Vranje bei Sevnica, S. 63 (68), zu. 17. ...
Razširjeno besedilo referata na kolokviju ob stoletnici rojstva Milka Kosa v Ljubljani 10. decemb... more Razširjeno besedilo referata na kolokviju ob stoletnici rojstva Milka Kosa v Ljubljani 10. decembra 1992 Milko Kos je v več prispevkih obravnaval vprašanje kontinuitete iz antike v srednji vek v slovenskem naselitvenem prostoru. Prišel je do ugotovitev, ki z nekaterimi novejšimi dopol nitvami in korekturami držijo še danes. 1 Eden manj opaženih vidikov proučevanja kontinui tete je vprašanje kontinuitete znanja o antični zgodovini našega prostora. Ker le ta v antični dobi nikdar ni nastopal kot državna, politična ali upravna enota, temveč je bil vseskozi raz deljen, moramo za razumevanje njegove zgodovine pritegniti v obravnavo skoraj celotni pro stor severnojadranskega območja, vzhodnih Alp s predalpskim prostorom, dela srednjega Podonavja in zahodnega Balkana, skratka ozemlja med Sirmijem na vzhodu in Oglejem na zahodu, med Donavo na severu in Jadranskim morjem na jugu. Na tem ozemlju so se v rimski dobi, ki časovno pokriva pretežni del antičnega obdobja, izoblikovale naslednje upravne enote: Deseta regija ali kasneje provinca Benečija z Istro, province Norik, Panonija in Dal macija. O vrsti dogodkov v antični dobi v tem prostoru poroča dokaj nesistematično sorazmeroma veliko število antičnih zgodovinarjev in drugih piscev. Ti so v ogromni večini izhajali od drugod, le prav redki med njimi (kot na primer ptujski škof Viktorin, oglejski škof Kromacij ter prav tako na Oglej navezana Hieronim in Ruf in) so izhajali iz tega prostora ali se vsaj dalj časa v njem zadrževali. Podoba antične zgodovine tega prostora je v luči poročil samih antič nih piscev zelo fragmentarna. Poročila se nanašajo na nekaj ducatov »izbranih« dogodkov iz več kot sedemstoletnega obdobja od prvih posegov Rima v ta prostor v 2. stoletju pred Kri stusom do zadnjega obdobja v procesu propadanja antičnega sveta proti koncu 6. stoletja. Med temi dogodki jih je velika večina poznanih iz pripovedi enega ali dveh avtorjev, le prav malo pa je takih, da o njem poroča več antičnih piscev. 2 Spričo izrazite zareze v razvoju med antiko in srednjim vekom, do katere je prišlo s pro padom ostankov poznoantične državne in družbene ureditve, večjega dela poznoantičnih naselbinskih struktur in velikega dela antičnega kulturnega izročila ob naselitvi Slovanov na prehodu iz 6. v 7. stoletje, je umestno vprašanje, kolikšen del znanja o dogodkih in razvoju Seznam okrajšav: CB Corpus Scriptorum Historiae Byzantinae, Bonn 1828 ss. CSEL Corpus scriptorum ecclesiasticorum Latinorum, Wien GCS Die griechischen christlichen Schriftsteller der ersten Jahrhunderte, Berlin
Bratoz Rajko. The development of the early Christian research in Slovenia and Istria between 1976... more Bratoz Rajko. The development of the early Christian research in Slovenia and Istria between 1976 and 1986. In: Actes du XIe congrès international d'archéologie chrétienne. Lyon, Vienne, Grenoble, Genève, Aoste, 21-28 septembre 1986. Rome : École Française de Rome, 1989. pp. 2345-2388. (Publications de l'École française de Rome, 123
Der Tagungsband der École française de Rome enthält zwölf Beiträge zu den Schlüsselfragen der Kri... more Der Tagungsband der École française de Rome enthält zwölf Beiträge zu den Schlüsselfragen der Krisenzeit vom späten 4. bis zum frühen 6.Jahrhundert. Inhaltlich gliedert sich er in drei Teile: I. das Regieren in den beiden Kaiserreichen im 5.Jahrhundert; II. die Frage der Einheit der mediterranen Welt; III. der Balkan (besonders Illyricum). Im Beitrag zur politischen Ideologie gelangt S. Destephen (S. 15-50) durch eine Analyse der rund 30 lateinischen und griechischen Panegyriker zum Schluss, dass die Staatselite von den Idealen der Konservativität und des Traditionalismus geprägt wurde, das Verständnis von ‚Reform' wurde auf die Verbesserung der Gesetzgebung und die Herstellung der Ordnung verengt. L. Mecella (S. 51-83) schildert Aufstieg und Fall von zwei hohen Würdenträgern (Tatianus und Proculus) zur Zeit des Theodosius I., deren tragisches Schicksal im Kontext der Ausgestaltung einer neuen,
Mit diesem Beitrag haben wir die Absicht, auf einige Fragen hinzuweisen, die in den letzten drei ... more Mit diesem Beitrag haben wir die Absicht, auf einige Fragen hinzuweisen, die in den letzten drei Dezennien bei der Erforschung der Geschichte der frühchristlichen Epoche im Westbalkan-und Nordadriaraum im Vordergrund stehen. Für einige wurden in letzter Zeit neue Lösungen vorgeschlagen, auf andere wurde nur hingewiesen, und sie haben in der Wissenschaft noch keine Lösungen bzw. Erklärungen gefunden. Diese Fragen sollen unter dem Aspekt der gegenseitigen Einflüsse seitens der Hauptzentren des Christentums am Rande dieses Raumes behandelt werden, jener Hauptzentren, die in der Spätantike die Entwicklung des Christentums in diesem Raum wesentlich bestimmt haben.
This volume is an excellent work of confrontation between methodologies and schools of historians... more This volume is an excellent work of confrontation between methodologies and schools of historians and archeologists of Late Antiquity, Byzantium and the Early Middle Ages. It can be considered as a companion to this complex time. The individual studies generally provide a rich but not overwhelming bibliography and all of them include the status quaestionis of the topics they discuss. Strangely, the Vandals are neglected and perhaps more space could have been given to Visigothic Spain, discussion of which is limited to one contribution (albeit a very strong one). The volume dedicates rather too much space to Byzantium. The reluctance of some contributors to use the term "German(ic)" results from different levels of attention given to discussions on ethnogenesis. The contributions on the early Merovingian Kingdom make once again clear that the important window offered by Gregory of Tours on sixth century Gaul is reflected in a distorted mirror. This reviewer finds few criticisms to offer of this volume, which is most welcome to the research. This work will keep scholars mindful of the need to cross barriers between disciplines, barriers which have unfortunately solidified over the last centuries, and which are detrimental to a global understanding of the transformation of the Mediterranean World.
20. maja 2003 je v devetdesetem letu starosti preminil nestor antičnih študij na Slovenskem, zasl... more 20. maja 2003 je v devetdesetem letu starosti preminil nestor antičnih študij na Slovenskem, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Jože Kastelic. Njegovo tematsko izredno široko in raznovrstno delovanje v slovenski kulturi in znanosti se razteza v časovnem razponu več kot treh četrtin stoletja, saj se začenja z mladostnimi pesniškimi objavami od leta 1926 dalje, zaključuje pa s pesniško zbirko »Ode«, kije izšla letošnjo pomlad, kak mesec dni pred pesnikovo smrtjo. Kastelic je bil ne le naš zadnji enciklopedično izobraženi poznavalec antike, temveč tudi globok poznavalec kulturne zgodovine, umetnosti, literature in filozoftje kasnejših obdobij vse do sodobnosti. Njegov publicistični opus, kije za čas do leta 1988 razviden iz dveh bibliograftj 2 , razodeva namreč izredno širino in raznolikost pokojnikovega dela. To sega na področje poezije in se širše nanaša na številna vprašanja književnosti od antike do moderne dobe, na vprašanja klasične filologije, arheologije, umetnostne zgodovine, muzeologije, filozoftje, recepcije antične materialne in duhovne dediščine v moderni dobi. Kot avtor tega zapisa se niti za predstavitev, kaj šele za oceno tovrstne Kastelčeve ustvarjalnosti ne čutim niti poklicanega niti usposobljenega. Ob tem naj opozorim na skoraj tri desetletja staro oceno Kastelica kot arheologa, poznavalca umetnosti antike in muzeologa izpod peresa njegovega prijatelja in sodelavca Staneta Gabrovca, ki odlično zadene bistvo pokojnikovega ustvarjanja na teh področjih. 3 Ta spominski zapis naj velja predvsem prikazu pokojnikovega ukvarjanja z antično zgodovino in njegove vloge v zgodovinski vedi in zgodovinski publicistiki na Slovenskem. To področje z nekaj desetin objav do 1988 in več objavami po tem letu predstavlja vsekakor manj izstopajoč del Kastelčevega opusa, ki pa je navzoč v vseh obdobjih 1 Ta nekrolog v spomin na Jožeta Kastelica je bil objavljen tudi v Zgodovinskem časopi su, katerega uredništvu se zahvaljujemo, daje tudi nam dovolilo objavo.
Vprašanje vpliva,oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor je eno najbolj pomembnih ... more Vprašanje vpliva,oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor je eno najbolj pomembnih v vsej kulturni zgodovini tega prostora v pozni an tiki in zgodnjem srednjem veku. Zgodovinski razvoj je bil v tem obdobju.izredno dinamičen. Ce 4. stoletje v tem prostoru še zaznamuje dobo razmeroma stabilnega rimskega cesarstva na začetku pozne antike, s prevladujočim latin skim značajem in s središči moči na Zahodu, pa je 5. stoletje prineslo izrazit padec latinskega Zahoda, občasna pustošenja germanskih ljudstev in Hunov ter postopno krepitev vpliva heleniziranega in po svojemu duhu vse.bolj vzhod njaškega zgodnjega Bizanca, ki je dajal pečat razvoju v večjem delu 6. stoletja. Propad antike, v zadnji četrtini 6. stoletja s katastrofalnimi posledicami za oglejsko cerkev pomeni globoko cezuro v razvoju. V 7. stoletju in v prvi polo vici 8. stoletja je bila oglejska cerkev večkrat na robu preživetja in zaposlena predvsem z lastnimi problemi. Šele v drugi polovici 8. stoletja je prišlo do po novne oživitve oglejskega vpliva proti severu in vzhodu, ki pa še zdaleč ni do segel takega pomena kot ga je imel v antiki.* Vprašanje oglejskega vpliva na razvoj krščanstva v vzhodnoalpskem in predalpskem prostoru od 4. do 8. stoletja je bilo v zgodovinskih in tem sorodnih znanostih že večkrat načeto v več razpravah. Te so z redkimi izjemami zajele le določen časovni izsek (pozno antiko ali drugo polovico 8. stoletja, ob skoraj doslednem zanemarjanju razvoja v 7. stoletju in v prvi polovici 8. stoletja) 1 ali pa le določen vidik vplivanja (v razvoju cerkvene organizacije, v cerkveni arhi-• Razprava zajema tematiko treh avtorjevih predavanj v letih 1987 in 1989. poglavja 1-7 ter 11 so zajeta iz referata na mednarodnem simpoziju »Das Christentum im bairischen Raum während des ersten Jahrtausends« (Passau, 25.-28. oktobra), poglavji 8 in (deloma) 9 pa sta zajeti iz predavanja v okviru 23. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture julija 1987 (objavljenega v Zborniku predavanj, Ljubljana 1987, 108-120), ki ga tukaj objavljamo v precej dopolnjeni obliki. Poglavji 9 (deloma) in 10 sta zajeti iz predavanja na 28. srečanju slovenskih duhovnikov iz zamejstva in zdomstva v Gorici 23. avgusta 1989. Ker se tematika vseh treh avtor jevih nastopov nanaša na eno osrednjo temo, na odnos oglejske cerkve do sosednjega sveta na vzhodu in severu, kronološko pa se zaključuje v smiselno celoto, jo predstavljamo v eni raz pravi, ki naj služi kot preddelo za obsežnejši pregled zgodovine oglejske cerkve v pozni antiki in v zgodnjem srednjem veku. v razpravi zajeto temo je avtor nazadnje predstavil v dveh nastopih: v predavanju 25.
Spopad med vojskama cesarja Teodozija in proticesarja Evgenija 5. in 6. septembra 394 v zgornji V... more Spopad med vojskama cesarja Teodozija in proticesarja Evgenija 5. in 6. septembra 394 v zgornji Vipavski dolini je v vsej antični zgodovini našega prostora edini dogodek svetovnozgodovinskega pomena.' Odraz njegove velike pomembnosti je tudi veliko število sporočil o njem v antični in srednjeveški književnosti. Medtem ko druge dogodke iz vojaške in politične zgodovine našega prostora osvetljuje ponavadi en sam zapis, v prav redkih primerih dva ali trije, pa naletimo na opis ali vsaj omembo bitke pri Frigidu pri večini poznoantičnih zgodovinarjev, ki opisujejo dobo cesarja Teodozija. Njihovi opisi so podlaga za predstavitev tega dogodka pri bizantinskih in zahodnih srednjeveških piscih svetovnih kronik in cerkvenih zgodovin. Kljub velikemu številu poročil je rekonstrukcija dogodka, ki mora kritično upoštevati vsa antična poročila, po drugi strani pa geografske in strateške značilnosti kraja spopada, izjemno zapletena in v posameznih pomembnih segmentih hipotetična. Vzrok za tako stanje je tudi odsotnost kakršnihkoji materialnih najdb, ki bi mogle dati zanesljiv odgovor na vprašanja podrobnega poteka bitke. Namen našega prispevka je, predstaviti literarne vire o bitki, tako
Panegyric 7 (6) in honour of Maximianus and Constantine, which was presented in the summer of 307... more Panegyric 7 (6) in honour of Maximianus and Constantine, which was presented in the summer of 307 upon Constantine's assumption of the imperial title by Maximianus and his contemporaneous marriage to Maximianus' daughter Fausta, depicts the first meeting of the young Constantine with the then 5-year-old Fausta (about 295) as it was portrayed by a painting at the imperial palace in Aquileia. On that occasion, he accepted a parade helmet from the princess as an "engagement present". The purpose of the propaganda speech is to emphasize the politica! and familial relationship between the two emperors. Panegyrics 12 (9) of 313 and 4 (10) of 321 (Nazarius) cover Aquileia's conduct upon Constantine's war in northern Italy in the summer of 312. Just like severa! other cities, Aquileia initially opted against Constantine, however, following his victories it offered to surrender and at the same time asked for mercy. Its conduct not only induced the emperor to grant a...
V Hieronimovem izjemno obsežnem in raznolikem literarnem opusu zavzema historiografija le skromno... more V Hieronimovem izjemno obsežnem in raznolikem literarnem opusu zavzema historiografija le skromno mesto. Ob tem pa prinašajo njegova pisma številne zgodovinske podatke in razmišljanja, ki osvetljujejo njegov pogled na sodobnost. Svoje edino v ožjem smislu zgodovinsko delo, Kroniko (oziroma nadaljevanje Evzebijeve Kronike), je zaključil z bitko pri Adrianoplu (378), tako kot največji zgodovinar njegovega časa, pogan Amijan Marcelin. V dogodku, ki je bil ključnega pomena za rimsko cesarstvo, s takojšnjimi katastrofalnimi posledicami v celotnem balkansko-podonavskim delu države, s časovnim zamikom ene generacije pa tudi v Italiji in na Zahodu, je videl začetek konca Rimskega cesarstva. Pri tem je Hieronim kasneje (Ep. 123, 15) uporabil prispodobo potapljajoče se ladje oziroma brodoloma države. Obljube, da bo napisal obširnejšo zgodovino Gracijanove in Teodozijeve dobe mu ni uspelo izpolniti. Med prelomnimi dogodki in procesi, ki jih je ponekod le kratko ocenil, spet drugič pa izpostavi...
... 16. Die Annahme, es ginge um einen Bischofssitz, stellte P. Petra, in AV, 30, 1979, S. 726-73... more ... 16. Die Annahme, es ginge um einen Bischofssitz, stellte P. Petra, in AV, 30, 1979, S. 726-731 ; mit Vorbehalt stimmt dieser These S. Ciglenecki, Polis Norikon, S. 60, zu; als Möglichkeit ließ es Th. Ulbert in: Vranje bei Sevnica, S. 63 (68), zu. 17. ...
Razširjeno besedilo referata na kolokviju ob stoletnici rojstva Milka Kosa v Ljubljani 10. decemb... more Razširjeno besedilo referata na kolokviju ob stoletnici rojstva Milka Kosa v Ljubljani 10. decembra 1992 Milko Kos je v več prispevkih obravnaval vprašanje kontinuitete iz antike v srednji vek v slovenskem naselitvenem prostoru. Prišel je do ugotovitev, ki z nekaterimi novejšimi dopol nitvami in korekturami držijo še danes. 1 Eden manj opaženih vidikov proučevanja kontinui tete je vprašanje kontinuitete znanja o antični zgodovini našega prostora. Ker le ta v antični dobi nikdar ni nastopal kot državna, politična ali upravna enota, temveč je bil vseskozi raz deljen, moramo za razumevanje njegove zgodovine pritegniti v obravnavo skoraj celotni pro stor severnojadranskega območja, vzhodnih Alp s predalpskim prostorom, dela srednjega Podonavja in zahodnega Balkana, skratka ozemlja med Sirmijem na vzhodu in Oglejem na zahodu, med Donavo na severu in Jadranskim morjem na jugu. Na tem ozemlju so se v rimski dobi, ki časovno pokriva pretežni del antičnega obdobja, izoblikovale naslednje upravne enote: Deseta regija ali kasneje provinca Benečija z Istro, province Norik, Panonija in Dal macija. O vrsti dogodkov v antični dobi v tem prostoru poroča dokaj nesistematično sorazmeroma veliko število antičnih zgodovinarjev in drugih piscev. Ti so v ogromni večini izhajali od drugod, le prav redki med njimi (kot na primer ptujski škof Viktorin, oglejski škof Kromacij ter prav tako na Oglej navezana Hieronim in Ruf in) so izhajali iz tega prostora ali se vsaj dalj časa v njem zadrževali. Podoba antične zgodovine tega prostora je v luči poročil samih antič nih piscev zelo fragmentarna. Poročila se nanašajo na nekaj ducatov »izbranih« dogodkov iz več kot sedemstoletnega obdobja od prvih posegov Rima v ta prostor v 2. stoletju pred Kri stusom do zadnjega obdobja v procesu propadanja antičnega sveta proti koncu 6. stoletja. Med temi dogodki jih je velika večina poznanih iz pripovedi enega ali dveh avtorjev, le prav malo pa je takih, da o njem poroča več antičnih piscev. 2 Spričo izrazite zareze v razvoju med antiko in srednjim vekom, do katere je prišlo s pro padom ostankov poznoantične državne in družbene ureditve, večjega dela poznoantičnih naselbinskih struktur in velikega dela antičnega kulturnega izročila ob naselitvi Slovanov na prehodu iz 6. v 7. stoletje, je umestno vprašanje, kolikšen del znanja o dogodkih in razvoju Seznam okrajšav: CB Corpus Scriptorum Historiae Byzantinae, Bonn 1828 ss. CSEL Corpus scriptorum ecclesiasticorum Latinorum, Wien GCS Die griechischen christlichen Schriftsteller der ersten Jahrhunderte, Berlin
Bratoz Rajko. The development of the early Christian research in Slovenia and Istria between 1976... more Bratoz Rajko. The development of the early Christian research in Slovenia and Istria between 1976 and 1986. In: Actes du XIe congrès international d'archéologie chrétienne. Lyon, Vienne, Grenoble, Genève, Aoste, 21-28 septembre 1986. Rome : École Française de Rome, 1989. pp. 2345-2388. (Publications de l'École française de Rome, 123
Der Tagungsband der École française de Rome enthält zwölf Beiträge zu den Schlüsselfragen der Kri... more Der Tagungsband der École française de Rome enthält zwölf Beiträge zu den Schlüsselfragen der Krisenzeit vom späten 4. bis zum frühen 6.Jahrhundert. Inhaltlich gliedert sich er in drei Teile: I. das Regieren in den beiden Kaiserreichen im 5.Jahrhundert; II. die Frage der Einheit der mediterranen Welt; III. der Balkan (besonders Illyricum). Im Beitrag zur politischen Ideologie gelangt S. Destephen (S. 15-50) durch eine Analyse der rund 30 lateinischen und griechischen Panegyriker zum Schluss, dass die Staatselite von den Idealen der Konservativität und des Traditionalismus geprägt wurde, das Verständnis von ‚Reform' wurde auf die Verbesserung der Gesetzgebung und die Herstellung der Ordnung verengt. L. Mecella (S. 51-83) schildert Aufstieg und Fall von zwei hohen Würdenträgern (Tatianus und Proculus) zur Zeit des Theodosius I., deren tragisches Schicksal im Kontext der Ausgestaltung einer neuen,
Mit diesem Beitrag haben wir die Absicht, auf einige Fragen hinzuweisen, die in den letzten drei ... more Mit diesem Beitrag haben wir die Absicht, auf einige Fragen hinzuweisen, die in den letzten drei Dezennien bei der Erforschung der Geschichte der frühchristlichen Epoche im Westbalkan-und Nordadriaraum im Vordergrund stehen. Für einige wurden in letzter Zeit neue Lösungen vorgeschlagen, auf andere wurde nur hingewiesen, und sie haben in der Wissenschaft noch keine Lösungen bzw. Erklärungen gefunden. Diese Fragen sollen unter dem Aspekt der gegenseitigen Einflüsse seitens der Hauptzentren des Christentums am Rande dieses Raumes behandelt werden, jener Hauptzentren, die in der Spätantike die Entwicklung des Christentums in diesem Raum wesentlich bestimmt haben.
This volume is an excellent work of confrontation between methodologies and schools of historians... more This volume is an excellent work of confrontation between methodologies and schools of historians and archeologists of Late Antiquity, Byzantium and the Early Middle Ages. It can be considered as a companion to this complex time. The individual studies generally provide a rich but not overwhelming bibliography and all of them include the status quaestionis of the topics they discuss. Strangely, the Vandals are neglected and perhaps more space could have been given to Visigothic Spain, discussion of which is limited to one contribution (albeit a very strong one). The volume dedicates rather too much space to Byzantium. The reluctance of some contributors to use the term "German(ic)" results from different levels of attention given to discussions on ethnogenesis. The contributions on the early Merovingian Kingdom make once again clear that the important window offered by Gregory of Tours on sixth century Gaul is reflected in a distorted mirror. This reviewer finds few criticisms to offer of this volume, which is most welcome to the research. This work will keep scholars mindful of the need to cross barriers between disciplines, barriers which have unfortunately solidified over the last centuries, and which are detrimental to a global understanding of the transformation of the Mediterranean World.
Uploads
Papers by Rajko Bratoz