Hérodote: Morceaux Choisis et Analyse
Hérodote: Morceaux Choisis et Analyse
Claude Obsomer
Anne-Marie Doyen
Hrodote
Istoriv h
Morceaux choisis
Louvain-la-Neuve
Anne acadmique 2009-2010
1
Elments de bibliographie
ditions du texte
Collection des Universits de France = Ph.-E. LEGRAND (1932-1954)
Loeb Classical Library = A.D. GODLEY (1re dition, 1920-1925)
Oxford Classical Texts = C. HUDE (1re dition, 1908)
Bibliotheca Teubneriana = H.B. ROSEN (1997)
Lexique/concordance/index analytique
Ph.-E. LEGRAND, Hrodote, tome IX. Index analytique, Paris, 1954
J.E. POWELL, A Lexicon to Herodotus, Cambridge, 2e d., 1938
C. SCHRADER, Concordantia Herodotea, 5 vol., Hildesheim, 1996
Commentaires
H. STEIN, Herodotos, 1re dition 1856, 5e dition 1901
W.W. HOW & J. WELLS, A Commentary on Herodotus, 1re d. 1912, rvise en 1928
A.B. LLOYD, Herodotus Book II, 3 vol., 1975-1988.
Hrodote et les peuples non grecs (Entretiens sur l'Antiquit classique, 35) Genve, 1990
H. VERDIN, De historisch-kritische methode van Herodotus, Bruxelles, 1971
D. FEHLING, Die Quellenangaben bei Herodot, 1971; Herodotus and his 'sources', 1989
G. SCHEPENS, L'"autopsie" dans la mthode des historiens grecs du Vme sicle, Bruxelles,
1980
J. HART, Herodotus and Greek History, Londres, 1982
K.H. WATERS, Herodotos the Historian: his Problems, Methods and Originality, Londres, 1985
D. LATEINER, The Historical Method of Herodotus, Toronto, 1989
J.M. BALCER, Herodotus and Bisitun: Problems in Ancient Persian Historiography, Wiesbaden,
1987
Bibliographie
F. BUBEL, Herodot-Bibliographie 1980-1988 (Altertumsw. Texte und Studien, 20), Hildesheim,
1991
Introduction
1. Notice de la Souda
2. Vie d'Hrodote
3. uvre d'Hrodote
4. Langue d'Hrodote (le dialecte ionien)
s.v Hrovdoto
Hrovdoto, Luvxou kai; Druou', Alikarnaseuv, tw'n ejpifanw'n, kai; ajdelfo;n ejschkw;
Qeovdwron.
Metevsth d ejn Savmw/ dia; Luvgdamin to;n ajpo; Artemisiva trivton tuvrannon
genovmenon Alikarnassou': Pisivndhli ga;r h\n uiJo; Artemisiva, tou' de; Pisindhvlido
Luvgdami. En ou\n th'/ Savmw/ kai; th;n Iavda hjskhvh diavlekton kai; e[grayen iJstorivan
ejn biblivoi , ajrxavmeno ajpo; Kuvrou tou' Pevrsou kai; Kandauvlou tou' Ludw'n
basilevw.
Elw;n de; eij Alikarnasso;n kai; to;n tuvrannon ejxelavsa, ejpeidh; u{steron ei\den
eJauto;n fonouvmenon uJpo; tw'n politw'n, eij to; Qouvrion ajpoikizovmenon uJpo; Ahnaivwn
ejelonth; h\le kajkei' teleuthvsa ejpi; th' ajgora' tevaptai: tine; de; ejn Pevllai
aujto;n teleuth'saiv fasin.
Epigravfontai de; oiJ lovgoi aujtou' Mou'sai.
Analyse de formes verbales:
ejschkwv
ajrxavmeno
metevsth
ejxelavsa
genovmenon
ei\den
hjskhvh
h\le
e[grayen
tevaptai
2. La vie d'Hrodote
Sa patrie
La phrase qui ouvre l'uvre d'Hrodote indique qu'il tait d'Halicarnasse, en Asie Mineure:
Hrodovtou Alikarnhssevo iJstorivh ajpovdexi h{de. Il s'agit sans aucun doute de son lieu de
naissance, mme si Legrand (diteur d'Hdt dans la coll. des Universits de France) exprime des
rserves quant la paternit de la premire phrase du texte. En effet, plusieurs sources pigraphiques et littraires semblent confirmer cette origine.
1) Sources pigraphiques:
une statue de la bibliothque de Pergame (construite par Eumne II, 197-159 av. J.-C.)
mentionne le nom d'Hrodote en y adjoignant l'adjectif Alikarnasseuv (Altertmer von
Pergamon, n 199);
une inscription versifie de Rhodes, d'poque hellnistique ou romaine, indique qu'Hrodote et Panyassis rendirent clbre Halicarnasse (IG XII 1 145);
une pitaphe fictive d'Hrodote conserve par Etienne de Byzance indique qu'il tait originaire d'une patrie dorienne (traduire le texte):
Hrovdoton Luvxew kruvptei kovni h{de anovnta,
Iavdo ajrcaivh iJstorivh pruvtanin,
Dwrievwn blastovnta pavtrh a[po: tw'n ga;r a[tlhton
mw'mon uJpekprofugw;n Qouvrion e[sce pavtrhn.
2) Sources littraires:
Halicarnasse est reconnue comme la patrie d'Hrodote par Denys d'Halicarnasse (De
Thucydide, 5), Strabon (XIV 2 16), Plutarque (De Herodoti Malignitate, 35), Lucien et
Aelius Aristide.
Seul l'empereur Julien parle du Qouvrio logopoiov, ce qui ne contredit pas les autres
sources, puisque Thourioi/ion (Thurium), fonde en 444, fut la seconde patrie d'Hrodote.
Sa famille
La ville d'Halicarnasse se trouve en Carie, au Sud de l'Ionie (Ephse-Samos-Milet). Colonise par des Grecs doriens venus du Ploponnse, la Carie avait donc une population mixte
carienne-dorienne. Ainsi, Hrodote et son frre Thodore auraient eu, d'aprs les spcialistes de
l'onomastique locale, un pre carien (Lyxs) et une mre grecque dorienne (Dryo). Nul ne sait si
Hrodote lui-mme se maria un jour ou s'il eut des enfants. Sa double origine, grecque et
carienne, amena tout naturellement Hrodote donner dans son uvre une bonne image des
Cariens non grecs. On remarquera en outre qu'il offre des barbares (Lydiens, Egyptiens et
mme Perses) une description plus neutre que celle qu'aurait pu produire un Grec de pure
souche.
La Souda indique qu'Hrodote fut parmi les gens en vue d'Halicarnasse (tw'n ejpifanw'n).
Certains en ont dduit qu'il appartenait la noblesse, ce dont on doute aujourd'hui. La tradition
rcolte par la Souda (s.v Panyassis) tablit un lien familial entre Hrodote et Panyassis, qui
tait soit son oncle, soit son cousin. Mais ce lien peut tre n de la volont de rapprocher les
deux crivains d'Halicarnasse de l'poque. Panyassis (nom carien), dont l'uvre est perdue, avait
crit une Hraclide (exploits d'Hercule en 9000 vers), des Ioniques (migrations ioniennes en
7000 vers) et s'tait occup de prodiges et de prsages. Il fut peut-tre la base de la vocation
d'Hrodote.
6
Sa date de naissance
Dans son uvre, Hrodote ne mentionne aucun souvenir personnel des Guerres Mdiques,
qui se sont acheves en 479. Etait-il nanmoins n avant cette date?
Pour Denys d'Halicarnasse (De Thucydide, 5), Hrodote serait n peu avant les Persika (c--d
les batailles de Salamine et de Plates). Pamphila, une contemporaine de Nron, le fait natre 53
ans avant le dbut de la Guerre du Ploponnse (431-404), soit en 484 (cfr Aulu-Gelle, XV 23):
Hellanicus initio belli Peloponnesiaci fuisse quinque et sexaginta annos natus videtur,
Herodotus tres et quinquaginta, Thucydides quadraginta. Scriptum est hoc in libro
undecimo Pamphilae.
Si la date est correcte, Hrodote serait n au dbut du rgne de Xerxs (486-465), tandis que
le Roi des Rois prparait son offensive contre la Grce. Halicarnasse tait alors dirige par une
dynastie de tyrans vassaux des Perses. A son fondateur, Lygdamis Ier, avait succd sa fille Artmise. En 480, celle-ci prta son concours Xerxs la bataille de Salamine (Hrodote VII, 99),
dfaite qui ne l'empcha pas d'obtenir une grande gloire, dont l'clat illumina la jeunesse d'Hrodote autant que les clbrations de la victoire athnienne.
Sa jeunesse
A Artmise succdrent ses deux fils, Pisindlis puis Lygdamis II. Halicarnasse est alors en
proie des troubles, auxquels semblent prendre part Panyassis et Hrodote. Le premier meurt
probablement cette poque, tandis que le second est exil Samos (entre 460 et 454). Les
passages de son uvre o il voque Samos attestent la bonne connaissance qu'Hrodote avait de
cette le. Il parle en termes favorables du tyran Polycrate, qui avait vcu au sicle prcdent. Il
voque galement l'Hraion comme l'un des monuments les plus dignes et les plus grands levs
par les Grecs.
Hrodote regagna Halicarnasse et aida en chasser le tyran Lygdamis II, si l'on en croit la
Souda. Cela dut se passer au plus tard en 454, date laquelle Halicarnasse figure parmi les cits
allies d'Athnes. La notice de la Souda voque ensuite la fondation de la ville de Thourioi
(444), en Italie du Sud, passant sous silence ses voyages en Egypte et en Orient, ainsi que son
sjour Athnes.
Ses voyages en Egypte et en Orient (cfr Legrand, Introduction, p. 24ss)
D'aprs Legrand: Egypte, Cyrnaque, Syrie-Palestine, Babylone, Colchide, Olbia, Ponie,
Macdoine. Le texte d'Hrodote mentionne des lieux sur la base d'une autopsie, ce qui permet
de penser qu'il y passa rellement. Certains mettent toutefois en doute la ralit de certains
voyages ([Link]. Armayor). D'autres proposent, par exemple, deux voyages en Egypte
Son sjour Athnes
D'aprs Eusbe de Csare, Hrodote aurait t rcompens par la Boul d'Athnes, la suite
d'une lecture publique de son ouvrage, en 446/5 ou 445/4. Il va de soi que ce n'est pas la totalit
de son uvre qu'il a pu lire ce moment-l. (lire Barguet, Pliade, p.13-14)
Son installation Thourioi
Hrodote a pu participer la fondation de Thourioi (444/443), tablie par Athnes sur les
ruines de l'ancienne Sybaris (Italie du Sud). Il fut en tout cas citoyen de la nouvelle cit, comme
le confirment de nombreux auteurs. On ignore la raison de cette migration en Italie. Certains
l'imputent des difficults politiques qu'il aurait rencontres soit Halicarnasse, soit Athnes.
Rien ne permet de penser qu'il resta Thourioi jusqu' sa mort. Il semble plus probable qu'il
effectua vers la fin de sa vie des voyages en Grce et peut-tre en Cyrnaque. Mais la tradition
le fait mourir Thourioi et place son tombeau sur l'agora de cette ville. La date de sa mort est
inconnue, mais une approximation peut tre propose d'aprs les vnements qu'Hrodote mentionne (terminus post quem) ou ne mentionne pas. La rflexion de Legrand (Introduction, p. 1924) l'amne conclure qu'Hrodote a vcu au moins jusqu'en 430 (il a donc vu les dbuts de la
Guerre du Ploponnse) et peut-tre jusqu'en 420 (mais il ne mentionne pas Darius II, successeur
d'Artaxerxs en 423). On a coutume de placer sa mort vers 425.
3. L'uvre d'Hrodote
Son titre et ses divisions
Le terme iJstorivh (attique: iJstoriva) a donn en franais histoire, mais les commentateurs
modernes prfrent le traduire par enqute
Hrodote a pu consulter les travaux des logographes ioniens sur la gographie, les us et coutumes des peuples non grecs, ainsi que des rcits de fondation ou des traits mythographiques.
Ces crits ne sont plus connus aujourd'hui que par des citations (rassembles par Mller et
Jacoby). On retiendra Hcate de Milet (vers 500) et Hellanicos de Lesbos. Hrodote cite assez
souvent Hcate dans son livre II propos de l'Egypte, si bien que des commentateurs (Heidel,
Armayor) ont cru bon d'affirmer qu'Hrodote, pour produire son rcit sur l'Egypte, avait plagi
purement et simplement Hcate de Milet. En ralit, on peut dmontrer le contraire.
La division en neuf livres ne date pas d'Hrodote, mais est l'uvre de philologues alexandrins. C'est galement eux qui donnrent chacun de ces livres le nom d'une muse, en commenant par Clio (muse des historiens).
Son objet
Hrodote a pour but de raconter le conflit qui opposa les Grecs aux Perses au dbut du Ve
sicle avant J.-C. (Guerres Mdiques) et d'en expliquer les causes.
Avant d'en venir au rcit des vnements, il dcrit les peuples qui se trouvaient dj soumis
aux Perses (l'Orient et l'Egypte), ainsi que les Scythes qui avaient pu tenir tte Darius. Ces
exposs sont le rsultat d'une enqute personnelle effectue lors de voyages dans ces rgions, qui
lui ont permis de confirmer ou d'infirmer les donnes produites par ses devanciers.
Pre de l'histoire selon Cicron, il passe aux yeux des modernes pour tre davantage un
ethnologue. Accus par Plutarque (Sur la malignit d'Hrodote) d'avoir commis des erreurs et
d'avoir t trop crdule, Hrodote s'en dfend lui-mme dans son uvre: il raconte ce qui lui a
t racont comme cela lui a t racont. Malgr un certain dsintrt pour la religion, Hrodote
accorde une place importante aux oracles. [lire Barguet (Pliade), p. 27-30]
En ce qui concerne l'histoire d'Egypte, Manthon (IIIe sicle avant J.-C.) estime que c'est par
ignorance qu'Hrodote s'est tromp.
(attique)
(ionien)
iJstoriva, neaniva,
pra'gma, triavkonta,
rJa'/dio
iJstorivh, nehnivh,
prh'gma, trihvkonta,
rJhi?dio
autres cas:
Contractions diffrentes:
e + o > eu (parfois eo)
o + h > parfois w
poiouvmeno, plevono
ojgdohvkonta, boh'sai
poieuvmeno, pleu'no
ojgdwvkonta, bw'sai
twjrcai'on
wuJtov
noms et adjectifs:
Varia:
a bref pour e
a bref pour h
a bref pour o
e pour a
e pour ei
a/ ou ei
i pour e
i long pour ie
o pour w en hiatus
w pour au
wu pour au (pron. rflchis)
quelques mots
Consonnes
7 rs et ss plutt que rr et tt
8
9
eijrwtavw
xei'no
mou'no
mevgeo
ajmfisbhtevw
ojrrwdevw
tevssare
eij, meivzwn, ajpovdeixi
mantei'on
eJstiavw
iJereuv
zwhv, sw'o
aumavzw, trau'ma
auJtovn (= eJautovn)
ou\n (donc)
ajeiv
e[peita, ejpeivdh
provsen, e[mprosen
Turrhnov, fulavttw
Turshnov, fulavssw
givgnomai, gignwvskw
givnomai, ginwvskw
10
mevgao
ajmfisbatevw
ajrrwdevw
tevssere
ej, mevzwn, ajpovdexi
manthvi>on
iJJstiavw
iJreuv
zovh, sovo
wmavzw, trw'ma
eJwutovn (+ ejmewutovn, ...)
w\n ( relatif w|n participe w[n)
aijeiv
e[peite, ejpeivte
provse, e[mprose
i[dmen
11 Psilose:
verbes prverbe
lision devant un esprit rude
crase
dans des mots comme
ajfiknei'sai, meivhmi
ejf hJmevran
avteron (< to; e{teron)
devcomai, au\i
Morphologie
Noms et adjectifs
13 1re dclinaison
sing: a not h (sauf eav)
datif pluriel en -h/si
gn. pluriel en -ewn
noms en -h: [Link]. en -ew
14 2me dclinaison
datif pluriel en -oisi
noms et adjectifs
15 3me dclinaison
gnr. absence de contraction
noms neutres en -o
adjectifs en -h
noms propres en -kleh
noms en -i, -ew: gnralisation du degr zro (poli-)
noms en -eu, -ew:
dclinaison de nau':
16 poluv
positif (nombreux)
comparatif (plus nombreux)
ajpiknevesai, metivhmi
ejp hJmevrhn
tou[teron
devkomai, au\ti
ejnau'ta, ejneu'ten
kiwvn
(attique)
(ionien)
ajnrwvpoi
ojsta'
crusou'
ajnrwvpoisi
ojsteva
crusevo
gevnou, e[nh
ajlhou', ajlhei'
Qemistoklh'
gevneo, e[nea
ajlhevo, ajlheve
Qemistoklevh
povlio, povli, povlie,
povlia, polivwn, povlisi
basilevo, basileve
nhu', neva, neov, nhi?,
neve, neva, new'n, nhusiv
poluv poluvn
pollov pollovn
[Link]. pleivone/pleivou
nt. pleivona/pleivw
[Link]. pleivona/pleivou
[Link]. pleiovnwn
datif sg. pleivosi
pleu'ne/plevou
plevona/plevw
pleu'na/plevou
pleovnwn/pleuvnwn
plevosi
[Link]. pleivwn
nt. plei'on
[Link]. pleivona/pleivw
[Link]. pleivono
datif sg. pleivoni
11
plevwn
plevon/pleu'n
plevona/plevw/pleu'na
pleu'no
plevoni
Pronoms et dterminants
17 pronoms personnels
1PS
2PS
1PP et 2PP
3PS (formes spciales)
3PP (formes spciales)
18 pronoms rflchis (cfr n 6)
19 dmonstratif ejkei'no
20 relatif simple o{
a) Nominatif masc. et fmin.
b) Neutre et autres cas:
formes en t formes ordinaires aprs les prpositions admettant l'lision
et dans des conjonctions
21 interrogatif tiv (et indfini ti)
gnitif singulier
datif singulier
gnitif pluriel
datif pluriel
teu'
tevw/
tevwn
tevoisi
13
14
15
16
Hrodote entreprend d'voquer le rgne de Crsus, dernier roi de Lydie (capitale Sardes) de 561 546,
qui, avant d'tre vaincu par les Perses, s'tait empar des villes grecques d'Asie Mineure. Mais l'auteur
commence par prsenter les prdcesseurs de Crsus (chap. 6-7): Lydos fils d'Atys, qui donna son nom
au pays; Agron, descendant d'Hracls et premier des Hraclides rgner sur Sardes; Candaule (ou
Myrsilos) fils de Myrsos et dernier des Hraclides; les Mermnades Gygs, Ardys, Sadyatte et Alyatte, le
pre de Crsus.
La fin du rcit lydien (chap. 94) nous ramnera l'poque d'Atys et proposera une origine lydienne
aux Etrusques.
8. Ou|to dh; w\n oJ Kandauvlh hjravsh th' eJwutou' gunaikov, ejrasei; de; ejnovmizev oiJ
ei\nai gunai'ka pollo;n pasevwn kallivsthn. Wste de; tau'ta nomivzwn, h\n ga;r oiJ tw'n
aijcmofovrwn Guvgh oJ Daskuvlou ajreskovmeno mavlista, touvtw/ tw'/ Guvgh/ kai; ta;
spoudaievstera tw'n prhgmavtwn uJperetiveto oJ Kandauvlh kai; dh; kai; to; ei\do th'
gunaiko; uJperepainevwn.
Crovnou de; ouj pollou' dielovnto, crh'n ga;r Kandauvlh/ genevsai kakw', e[lege pro;
to;n Guvghn toiavde: Guvgh, ouj gavr se dokevw peivesaiv moi levgonti peri; touv ei[deo
th' gunaikov (w\ta ga;r tugcavnei ajnrwvpoisi ejovnta ajpistovtera oJfalmwvn), poivee
o{kw ejkeivnhn ehvseai gumnhvn.
O de; mevga ajmbwvsa ei\pe: Devspota, tivna levgei lovgon oujk uJgieva, keleuvwn me
devspoinan th;n ejmh;n ehvsasai gumnhvn Ama de; kiw'ni ejkduomevnw/ sunekduvetai kai;
th;n aijdw' gunhv. Pavlai de; ta; kala; ajnrwvpoisi ejxeuvrhtai, ejk tw'n manavnein dei': ejn
toi'si e}n tovde ejstiv, skopevein tina; ta; eJwutou'. Egw; de; peivomai ejkeivnhn ei\nai
pasevwn gunaikw'n kallivsthn, kai; seo devomai mh; devesai ajnovmwn.
9. O me;n dh; levgwn toiau'ta ajpemavceto, ajrrwdevwn mhv tiv oiJ ejx aujtw'n gevnhtai kakovn.
O d ajmeivbeto toi'sde: Qavrsee, Guvgh, kai; mh; fobevo mhvte ejmev, w{ seo peirwvmeno
levgw lovgon tovnde, mhvte gunai'ka th;n ejmhvn, mhv tiv toi ejx aujth' gevnhtai blavbo:
ajrch;n ga;r ejgw; mhcanhvsomai ou{tw w{ste mhde; maei'n min ojfei'san uJpo; sevo. Egw;
gavr se ej to; oi[khma ejn tw'/ koimwvmea o[pise th' ajnoigomevnh uvrh sthvsw: meta;
d ejme; ejselovnta aujtivka parevstai kai; hJ gunh; hJ ejmh; ej koi'ton. Kei'tai de; ajgcou'
th' ejsovdou rovno: ejpi; tou'ton tw'n iJmativwn kata; e}n e{kaston ejkduvnousa hvsei kai;
kat hJsucivhn pollh;n parevxei toi ehvsasai. Epea;n de; ajpo; tou' rovnou steivch/ ejpi;
th;n eujnh;n kata; nwvtou te aujth' gevnh/, soi; melevtw to; ejneu'ten o{kw mhv se o[yetai
ijovnta dia; urevwn.
10. O me;n dhv, wJ oujk ejduvnato diafugei'n, h\n e{toimo: oJ de; Kandauvlh, ejpei; ejdovkee
w{rh th' koivth ei\nai, h[gage to;n Guvghn ej to; oi[khma, kai; meta; tau'ta aujtivka
parh'n kai; hJ gunhv: ejselou'san de; kai; tiei'san ta; ei{mata ejhei'to oJ Guvgh. W de;
kata; nwvtou ejgevneto ijouvsh th' gunaiko; ej th;n koivthn, uJpekdu; ejcwvree e[xw. Kai; hJ
gunh; ejpora'/ min ejxiovnta. Maou'sa de; to; poihe;n ejk tou' ajndro; ou[te ajnevbwse
aijscunei'sa ou[te e[doxe maei'n, ejn novw/ e[cousa teivsesai to;n Kandauvlhn: para; ga;r
17
toi'si Ludoi'si, scedo;n de; kai; para; toi'si a[lloisi barbavroisi, kai; a[ndra ojfh'nai
gumno;n ej aijscuvnhn megavlhn fevrei.
11. Tovte me;n dh; ou{tw oujde;n dhlwvsasa hJsucivhn ei\ce: wJ de; hJmevrh tavcista
ejgegovnee, tw'n oijketevwn tou; mavlista w{ra pistou; ejovnta eJwuth'/ eJtoivmou
poihsamevnh, ejkavlee to;n Guvghn. O de; oujde;n dokevwn aujth;n tw'n prhcevntwn
ejpivstasai h\le kaleovmeno: ejw
v ee ga;r kai; provse, o{kw hJ basivleia kalevoi,
foita'n. W de; oJ Guvgh ajpivketo, e[lege hJ gunh; tavde: Nu'n toi duw'n oJdw'n
pareousevwn, Guvgh, divdwmi ai{resin, oJkotevrhn bouvleai trapevsai: h] ga;r Kandauvlhn
ajpokteivna ejmev te kai; th;n basilhivhn e[ce th;n Ludw'n, h] aujto;n se aujtivka ou{tw
ajponh/vskein dei', wJ a]n mh; pavnta peiovmeno Kandauvlh/ tou' loipou' i[dh/ ta; mhv se
dei'.
12. W de; h[rtusan th;n ejpiboulhvn, nukto; genomevnh (ouj ga;r ejmetiveto oJ Guvgh, oujdev
oiJ h\n ajpallagh; oujdemiva, ajll e[dee h] aujto;n ajpolwlevnai h] Kandauvlhn) ei{peto ej to;n
avlamon th'/ gunaikiv. Kaiv min ejkeivnh ejgceirivdion dou'sa katakruvptei uJpo; th;n aujth;n
uvrhn. Kai; meta; tau'ta ajnapauomevnou Kandauvlew uJpekduv te kai; ajpokteivna aujto;n
e[sce kai; th;n gunai'ka kai; th;n basilhivhn Guvgh: tou' kai; Arcivloco oJ Pavrio, kata;
to;n aujto;n crovnon genovmeno, ejn ijambw/ trimevtrw/ ejpemnhvsh.
13. Esce de; th;n basilhivhn kai; ejkratuvnh ejk tou' ejn Delfoi'si crhsthrivou. W ga;r
dh; oiJ Ludoi; deino;n ejpoieu'nto to; Kandauvlew pavo kai; ejn o{ploisi h\san, sunevbhsan
ej twjuto; oi{ te tou' Guvgew stasiw'tai kai; oiJ loipoi; Ludoiv, h]n me;n dh; to; crhsthvrion
ajnevlh/ min basileva ei\nai Ludw'n, to;n de; basileuvein, h]n de; mhv, ajpodou'nai ojpivsw ej
Hrakleivda th;n ajrchvn.
Anei'lev te dh; to; crhsthvrion kai; ejbasivleuse ou{tw Guvgh. Tosovnde mevntoi ei\pe hJ
Puivh, wJ Hrakleivdh/si tivsi h{xei ej to;n pevmpton ajpovgonon Guvgew. Touvtou tou'
e[peo Ludoiv te kai; oiJ basileve aujtw'n lovgon ou[devna ejpoieu'nto, pri;n dh; ejpetelevsh.
18
30. Aujtw'n dh; w\n tou'twn kai; th' ewrivh ejkdhmhvsa oJ Sovlwn ei{neken ej Ai[gupton
ajpivketo para; Amasin kai; dh; kai; ej Savrdi para; Kroi'son. Apikovmeno de;
ejxeinivzeto ejn toi'si basilhivoisi uJpo; tou' Kroivsou: meta; dev, hJmevrh/ trivth/ h] tetavrth/,
keleuvsanto Kroivsou to;n Sovlwna eravponte perih'gon kata; tou; hsaurou; kai;
ejpedeivknusan pavnta ejovnta megavla te kai; o[lbia.
Qehsavmenon dev min ta; pavnta kai; skeyavmenon, w{ oiJ kata; kairo;n h\n, ei[reto oJ
Kroi'so tavde: Xei'ne Ahnai'e, par hJmeva ga;r peri; sevo lovgo ajpi'ktai pollo; kai;
sofivh th' sh' kai; plavnh, wJ filosofevwn gh'n pollh;n ewrivh ei{neken
ejpelhvlua: nu'n w\n ejpeirevsai se i{mero ejph'lev moi ei[ tina h[dh pavntwn ei\de
ojlbiwvtaton. O me;n ejlpivzwn ei\nai ajnrwvpwn ojlbiwvtato tau'ta ejpeirwvta, Sovlwn de;
oujde;n uJpowpeuvsa, ajlla; tw'/ ejovnti crhsavmeno, levgei: W basileu', Tevllon
Ahnai'on.
Apowmavsa de; Kroi'so to; lece;n ei[reto ejpistrefevw: Koivh dh; krivnei Tevllon
ei\nai ojlbiwvtaton; O de; ei\pe: Tevllw/ tou'to me;n th' povlio eu\ hJkouvsh pai'de
h\san kaloiv te kajgaoiv, kaiv sfi ei\de a{pasi tevkna ejkgenovmena kai; pavnta
parameivnanta, tou'to de; tou' bivou eu\ h{konti, wJ ta; par hJmi'n, teleuth; tou' bivou
lamprotavth ejpegevneto: genomevnh ga;r Ahnaivoisi mavch pro; tou; ajstugeivtona
ejn Eleusi'ni bohhvsa kai; troph;n poihvsa tw'n polemivwn ajpevane kavllista, kaiv min
Ahnai'oi dhmosivh/ te e[ayan aujtou' th'/ per e[pese kai; ejtivmhsan megavlw.
31. W de; ta; kata; to;n Tevllon proetrevyato oJ Sovlwn to;n Kroi'son ei[pa pollav te
kai; o[lbia, ejpeirwvta tivna deuvteron met ejkei'non i[doi, dokevwn pavgcu deuterei'a gw'n
19
oi[sesai. O de; ei\pe: Klevobivn te kai; Bivtwna. Touvtoisi ga;r ejou'si gevno Argeivoisi
bivo te ajrkevwn uJph'n kai; pro; touvtw/ rJwvmh swvmato toihvde: ajelofovroi te
ajmfovteroi oJmoivw h\san, kai; dh; kai; levgetai o{de oJ lovgo: ejouvsh oJrth' th'/ Hrh/
toi'si Argeivoisi e[dee pavntw th;n mhtevra aujtw'n zeuvgei komish'nai ej to;
O de; ei\pe: W Kroi'se, ejpistavmenovn me to; ei'on pa'n ejo;n fonerovn te kai;
taracw'de ejpeirwta'/ ajnrwphivwn prhgmavtwn pevri. En ga;r tw'/ makrw'/ crovnw/ polla;
me;n e[sti ijdei'n ta; mhv ti ejevlei, polla; de; kai; paei'n. E ga;r eJbdomhvkonta e[tea
ou\ron th' zovh ajnrwvpw/ protivhmi. Ou|toi ejovnte ejniautoi; eJbdomhvkonta parevcontai
hJmevra dihkosiva kai; pentakisciliva kai; dismuriva, ejmbolivmou mhno; mh; ginomevnou:
eij de; dh; ejelhvsei tou[teron tw'n ejtevwn mhni; makrovteron givnesai, i{na dh; aiJ w|rai
sumbaivnwsi paraginovmenai ej to; devon, mh'ne me;n para; ta; eJbdomhvkonta e[tea oiJ
ejmbovlimoi givnontai trihvkonta pevnte, hJmevrai de; ejk tw'n mhnw'n touvtwn civliai
penthvkonta. Toutevwn tw'n aJpasevwn hJmerevwn tw'n ej ta; eJbdomhvkonta e[tea, ejousevwn
penthvkonta kai; dihkosievwn kai; eJxakiscilievwn kai; dismurievwn, hJ eJtevrh aujtevwn th'/
eJtevrh/ hJmevrh/ to; paravpan oujde;n o{moion prosavgei prh'gma.
Ou{tw w\n, w\ Kroi'se, pa'n ejsti a[nrwpo sumforhv. Emoi; de; su; kai; ploutevein mevga
faivneai kai; basileu; pollw'n ei\nai ajnrwvpwn: ejkei'no de; to; ei[reov me ou[ kwv se ejgw;
levgw, pri;n teleuthvsanta kalw' to;n aijw'na puvwmai. Ouj gavr ti oJ mevga plouvsio
ma'llon tou' ejp hJmevrhn e[conto ojlbiwvterov ejsti, eij mhv oiJ tuvch ejpivspoito pavnta
kala; e[conta eu\ teleuth'sai to;n bivon. Polloi; me;n ga;r zavploutoi ajnrwvpwn ajnovlbioiv
20
33. Tau'ta levgwn tw'/ Kroivsw/ ou[ kw ou[te ejcarivzeto, ou[te lovgou min poihsavmeno
oujdeno; ajpopevmpetai, kavrta dovxa ajmaeva ei\nai, o} ta; pareovnta ajgaa; metei; th;n
teleuth;n panto; crhvmato oJra'n ejkevleue. Meta; de; Sovlwna oijcovmenon e[labe ejk eou'
nevmesi megavlh Kroi'son, wJ eijkavsai, o{ti ejnovmise eJwuto;n ei\nai ajnrwvpwn aJpavntwn
ojlbiwvtaton.
53. Toi'si de; a[gein mevllousi tw'n Lu'd'wn tau'ta ta; dw'ra ej ta; iJra; ejnetevlleto oJ
Kroi'so ejpeirwta'n ta; crhsthvria eij strateuvhtai ejpi; Pevrsa Kroi'so kai; ei[ tina
strato;n ajndrw'n prosevoito fivlon. W de; ajpikovmenoi ej ta; ajpepevmfhsan oiJ Ludoi;
ajnevesan ta; ajnahvmata, ejcrevwnto toi'si crhsthrivoisi levgonte: Kroi'so oJ Ludw'n
kai; a[llwn ejnevwn basileuv, nomivsa tavde manthvia ei\nai mou'na ejn ajnrwvpoisi, uJmi'n
te a[xia dw'ra e[dwke tw'n ejxeurhmavtwn, kai; nu'n uJmeva ejpeirwta'/ eij strateuvhtai ejpi;
Pevrsa kai; ei[ tina strato;n ajndrw'n prosevoito suvmmacon. OiJ me;n tau'ta
21
54. Epeivte de; ajneneicevnta ta; eoprovpia ejpuveto oJ Kroi'so, uJperhvsh te toi'si
crhsthrivoisi, pavgcu te ejlpivsa kataluvsein th;n Kuvrou basilhivhn pevmya au\ti ej
Puw; Delfou; dwrevetai, puovmeno aujtw'n to; plh'o, kat a[ndra duvo stath'rsi
e{kaston crusou'. Delfoi; de; ajnti; touvtwn e[dosan Kroivsw/ kai; Ludoi'si promanthivhn kai;
ajteleivhn kai; proedrivhn kai; ejxei'nai tw'/ boulomevnw/ aujtw'n givnesai Delfo;n ej to;n
aijei; crovnon.
55. Dwrhsavmeno de; tou; Delfou; oJ Kroi'so ejcrhsthriavzeto to; trivton: ejpeivte ga;r
dh; parevlabe tou' manthivou ajlheivhn, ejneforeveto aujtou'. Epeirwvta de; tavde
crhsthriazovmeno, ei[ oiJ polucrovnio e[stai hJ mounarcivh. H de; Puivh oiJ cra'/ tavde:
All o{tan hJmivono basileu; Mhvdoisi gevnhtai, kai; tovte, Lude; podabrev, poluyhvfida
par Ermon feuvgein mhde; mevnein, mhd aijdei'sai kako; ei\nai.
56. Tou'toisi ejlou'si toi'si e[pesi oJ Kroi'so pollovn ti mavlista pavntwn h{sh,
ejlpivzwn hJmivonon oujdama; ajnt ajndro; basileuvsein Mhvdwn, oujd w\n aujto; oujd oiJ ejx
au'tou' pauvsesaiv kote th' ajrch'.
Rsum 70-84. Crsus obtient l'alliance des Spartiates, qui lui envoient comme prsent un norme
cratre de bronze (ch. 70). Pendant ce temps, Crsus mne une expdition contre Cyrus. Il franchit le
fleuve Halys (grce Thals de Milet qui en dtourne le cours: ch. 75). Les deux armes se rencontrent
en Cappadoce. La bataille n'a pas livr son verdict, et Crsus rentre Sardes, poursuivi par Cyrus, qui
prend la ville aprs un sige de plusieurs jours.
22
Aliskomevnou dh; tou' teivceo, h[ie ga;r tw'n ti Persevwn ajllognwvsa Kroi'son wJ
ajpoktenevwn, Kroi'so mevn nun oJrevwn ejpiovnta uJpo; th' pareouvsh sumforh'
parhmelhvkee, oujdev tiv oiJ diefere plhgevnti ajpoanei'n: oJ de; pai' ou|to oJ a[fwno, wJ
ei\de ejpiovnta to;n Pevrshn, uJpo; devou te kai; kakou' e[rrhxe fwnhvn, ei\pe dev:
Wnrwpe, mh; ktei'ne Kroi'son. Ou|to me;n dh; tou'to prw'ton ejfevgxato, meta; de;
tou'to h[dh ejfwvnee to;n pavnta crovnon th' zovh.
23
24
25
Kata; de; to; manthvion to; genovmenon oujk ojrw' Kroi'so mevmfetai. Prohgovreue ga;r
oiJ Loxivh, h]n strateuvhtai ejpi; Pevrsa, megavlhn ajrch;n aujto;n kataluvsein. To;n de;
pro; tau'ta crh'n, eu\ mevllonta bouleuvesai, ejpeirevsai pevmyanta kovtera th;n eJwutou'
h] th;n Kuvrou levgoi ajrchvn. Ouj sullabw;n de; to; rJhe;n oujd ejpaneirovmeno eJwuto;n
ai[tion ajpofainevtw.
Kai; to; teleutai'on crhsthriazomevnw/ ta; ei\pe Loxivh peri; hJmiovnou, oujde; tou'to
sunevlabe. Hn ga;r dh; oJ Ku'ro ou|to hJmivono: ejk ga;r duw'n oujk oJmoenevwn ejgegovnee,
mhtro; ajmeivnono, patro; de; uJpodeestevrou: hJ me;n ga;r h\n Mhdi; kai; Astuavgeo
ugavthr tou' Mhvdwn basilevo, oJ de; Pevrsh te h\n kai; ajrcovmeno uJp ejkeivnoisi, kai;
e[nere ejw;n toi'si a{pasi despoivnh/ th'/ eJwutou' sunoivkee. Tau'ta me;n hJ Puivh
ajpekrivnato toi'si Ludoi'si, oi{ de; ajnhvneikan ej Savrdi kai; ajphvggeilan Kroivsw/.O dev
ajkouvsa sunevgnw eJwutou' ei\nai th;n ajmartavda kai; ouj tou' qeou'.
94. Epi; Atuo tou' Mavnew basilevo sitodeivhn ijscurh;n ajna; th;n Ludivhn pa'san
genevsai: kai; tou; Ludou; tevw me;n diavgein liparevonta, meta; dev, wJ ouj pauvesai,
a[kea divzhsai, a[llon de; a[llo ejpimhcana'sai aujtw'n.
Hrodote mentionne comme remde l'invention des jeux de hasard, qui leur permettaient un jour sur deux
d'oublier qu'ils avaient faim
Epeivte de; oujk ajnievnai to; kakovn, ajll e[ti ejpi; ma'llon biavzesai, ou{tw dh; to;n
basileva aujtw'n duvo moivra dielovnta Ludw'n pavntwn klhrw'sai th;n me;n ejpi; monh'/, th;n
d ejpi; ejxovdw/ ejk th' cwvrh. Kai; ejpi; me;n th'/ mevnein aujtou' lagcanouvsh/ tw'n moirevwn
eJwuto;n to;n basileva prostavssein, ejpi; de; th'/ ajpallassomevnh/ to;n eJwutou' pai'da, tw'/
ou[noma ei\nai Turshnovn.
Lacovnta de; aujtw'n tou; eJtevrou ejxievnai ejk th' cwvrh katabh'nai ej Smuvrnhn kai;
mhcanhvsasai ploi'a, ej ta; ejsemevnou ta; pavnta, o{sa sfi h\n crhsta; e[pipla,
ajpoplevein kata; bivou te kai; gh' zhvthsin, ej o} e[nea polla; parameiyamevnou
ajpikevsai ej Ombrikouv, e[na sfeva ejnidruvsasai povli kai; oijkevein to; mevcri
tou'de. Anti; de; Ludw'n metonomash'nai aujtou; ejpi; tou' basilevo tou' paidov, o{
sfea ajnhvgage: ejpi; touvtou th;n ejpwnumivhn poieumevnou ojnomash'nai Turshnouv.
27
Cyrus et l'closion
de la puissance achmnide
28
106. Kuaxavrh te kai; Mh'doi (...) ajneswvsanto th;n ajrch;n kai; ejpekravteon tw'n per kai;
provteron, kai; thvn te Nivnon kai; tou; Assurivou uJpoceirivou ejpoihvsanto plh;n th'
Babulwnivh moivrh.
29
Meta; de; tau'ta Kuaxavrh mevn, basileuvsa tesseravkonta e[tea su;n toi'si Skuvai h\rxan, teleuta'/.
118. Astuavgh (...) katevbaine levgwn wJ perivestiv te oJ pai' kai; to; gegono; e[cei
kalw'. Tw/' te ga;r pepoihmevnw/, e[fh levgwn, ej to;n pai'da tou'ton e[kamnon
megavlw kai; ugatri; th'/ ejmh'/ diabeblhmevno oujk ejn ejlafrw'/ ejpoieuvmhn. W w\n th'
tuvch eu\ metestewvsh, tou'to me;n to;n sewutou' pai'da ajpovpemyon para; to;n pai'da
to;n nehvluda, tou'to dev (sw'stra ga;r tou' paido; mevllw uvein toi'si ew'n timh; au{th
provskeitai) pavrisiv moi ejpi; dei'pnon. (...)
30
Rsum 119-130. Harpage rentre chez lui joyeux et envoie son fils chez son roi. Lui-mme se rend
peu de temps aprs pour le repas auquel il tait convi Il est ptrifi dhorreur. Les Mages rassurent
Astyage propos de son petit-fils: l'enfant survit et s'il a rgn, sans dessein prmdit, ne crains rien
son sujet et soit tranquille: il ne rgnera pas deux fois. La rponse satisfait Astyage, car les Mages sont
galement des Mdes, et ils n'ont pas intrt voir un Perse accder au trne. Cyrus est renvoy en Perse
auprs de ses parents. Harpage, devenu gnral en chef des troupes mdes, s'entend secrtement avec
Cyrus. Celui-ci soulve les Perses contre les Mdes, et lorsque le combat dcisif va s'engager entre les
deux armes, les Mdes commands par Harpage passent directement l'ennemi. Astyage dtrn passe
Suse le reste de sa vie.
135. Xeinika; de; novmaia Pevrsai prosiventai ajndrw'n mavlista. Kai; ga;r dh; th;n Mhdikh;n
ejsh'ta nomivsante th' eJwutw'n ei\nai kallivw forevousi kai; ej tou; polevmou tou;
Aijguptivou wvrhka. Kai; eujpaeiva te pantodapa; punanovmenoi ejpithdeuvousi kai;
dh; kai; ajp Ellhvnwn maovnte paisi; mivsgontai. Gamevousi de; e{kasto aujtw'n polla;
me;n kouridiva gunai'ka, pollw'/ d e[ti plevona pallaka; ktw'ntai.
Au chapitre 136, Hrodote voque la gloire qu'il y a pour un Perse avoir de nombreux enfants.
178. Th' de; Assurivh ejsti; mevn kou kai; a[lla polivsmata megavla pollav, to; de;
ojnomastovtaton kai; ijscurovtaton kai; e[na sfi Nivnou ajnastavtou genomevnh ta;
basilhvia katesthvkee, h\n Babulwvn, ejou'sa toiauvth dhv ti povli.
Kei'tai ejn pedivw/ megavlw/, mevgao ejou'sa mevtwpon e{kaston ei[kosi kai; eJkato;n
stadivwn, ejouvsh tetragwvnou: ou|toi stavdioi th' periovdou th' povlio givnontai
sunavpante ojgdwvkonta kai; tetrakovsioi. To; me;n nun mevgao tosou'tovn ejsti tou'
a[steo tou' Babulwnivou, ejkekovsmhto de; wJ oujde;n a[llo povlisma tw'n hJmei' i[dmen. (...)
31
Relief de Nabonide
179. (...) Puvlai de; ejnesta'si pevrix tou' teivceo eJkatovn, cavlkeai pa'sai, kai; stamoiv
te kai; uJpevrura wJsauvtw. 180. (...) Esti de; duvo favrsea th' povlio: to; ga;r mevson
aujth' potamo; dievrgei, tw'/ ou[nomav ejsti Eujfrhvth, rJevei de; ejx Armenivwn, ejw;n mevga
kai; bau; kai; tacuv: ejxiei' de; ou|to ej th;n Erurh;n avlassan. To; w\n dh; tei'co
eJkavteron tou; ajgkw'na ej to;n potamo;n ejlhvlatai: to; de; ajpo; touvtou aiJ ejpikampai;
para; cei'lo eJkavteron tou' potamou' aiJmasih; plivnwn ojptevwn parateivnei. To; de; a[stu
aujto; ejo;n plh're oijkievwn triorovfwn kai; tetrorovfwn katatevtmhtai ta; oJdou; ijeva,
tav te a[lla kai; ta; ejpikarsiva ta; ejpi; to;n potamo;n ejcouvsa.
181. Tou'to me;n dh; to; tei'co wvrhx ejstiv, e{teron de; e[swen tei'co perievei, ouj
pollw'/ tew/ ajsenevsteron tou' eJtevrou teivceo, steinovteron dev. En de; favrsei> eJkatevrw/
th' povlio ejteteivcisto ejn mevsw/ ejn tw'/ me;n ta; basilhvia peribovlw/ te megavlw/ kai;
ijscurw'/, ejn de; tw'/ eJtevrw/ Dio; Bhvlou iJro;n calkovpulon, kai; ej ejme; e[ti tou'to ejovn, duvo
stadivwn pavnth/, ejo;n tetravgwnon.
En mevsw/ de; tou' iJrou' puvrgo stereo; oijkodovmhtai, stadivou kai; to; mh'ko kai; to;
eu\ro, kai; ejpi; touvtw/ tw'/ puvrgw/ a[llo puvrgo ejpibevbhke, kai; e{tero mavla ejpi;
touvtw/, mevcri ou| oJktw; puvrgwn. Anavbasi de; ej aujtou; e[xwen kuvklw/ peri; pavnta
tou; puvrgou e[cousa pepoivhtai: mesouvnti dev kou th' ajnabavsiov ejsti katagwghv te
kai; w'koi ajmpausthvrioi, ejn toi'si kativzonte ajmpauvontai oiJ ajnabaivnonte. En de;
tw'/ teleutaivw/ puvrgw/ nho; e[pesti mevga: ejn de; tw'/ nhw/' klivnh megavlh kei'tai eu\
ejstrwmevnh kaiv oiJ travpeza paravkeitai crusevh. Agalma de; oujk e[ni oujde;n aujtovi
32
ejnidrumevnon: oujde; nuvkta oujdei; ejnaulivzetai ajnrwvpwn o{ti mh; gunh; mouvnh tw'n
ejpicwrivwn, th;n a]n oJ eo; e{lhtai ejk pasevwn, wJ levgousi oiJ Caldai'oi, ejovnte iJreve
touvtou tou' eou'. 182. Fasi; de; oiJ aujtoi; ou|toi, ejmoi; me;n ouj pista; levgonte, to;n
eo;n aujto;n foita'n te ej to;n nho;n kai; ajmpauvesai ejpi; th' klivnh. (...)
183. Esti de; tou' ejn Babulw'ni iJrou' kai; a[llo kavtw
nhov, e[na a[galma mevga tou' Dio; e[ni kathvmenon
cruvseon, kai; oiJ travpeza megavlh paravkeitai crusevh,
kai; to; bavron oiJ kai; oJ rovno cruvseov ejsti. (...)
Exw de; tou' nhou' bwmov ejsti cruvseo. Esti de; kai;
a[llo bwmo; mevga, ejp ou| uvetai ta; tevlea tw'n
probavtwn: ejpi; ga;r tou' crusevou bwmou' oujk e[xesti
uvein o{ti mh; galahna; mou'na. Epi; de; tou' mevzono
bwmou' kai; katagivzousi libanwtou' civlia tavlanta
e[teo eJkavstou oiJ Caldai'oi tovte ejpea;n th;n oJrth;n
a[gwsi tw'/ ew'/ touvtw./
Reprsentation du dieu Mardouk
33
Hn de; ejn tw'/ temevnei> touvtw/ e[ti to;n crovnon ejkei'non kai; ajndria; duwvdeka phvcewn
cruvseo stereov: ejgw; mevn min oujk ei\don, ta; de; levgetai uJpo; Caldaivwn, tau'ta levgw:
touvtw/ tw'/ ajndriavnti Darei'o me;n oJ Ustavspeo ejpibouleuvsa oujk ejtovlmhse labei'n,
Xevrxh de; oJ Dareivou e[labe kai; to;n iJreva ajpevkteine ajpagoreuvonta mh; kinevein to;n
ajndriavnta. To; me;n dh; iJro;n tou'to ou{tw kekovsmhtai, e[sti de; kai; i[dia ajnahvmata
pollav.
34
Description de l'gypte
35
36
Hrodote affirme avoir reu de prtres gyptiens des informations nombreuses sur les affaires divines
comme sur les affaires humaines. Memphis, o il rencontra les prtres du temple de Ptah (= Hphastos),
constitua l'tape la plus importante de son voyage. C'est ensuite qu'il alla Thbes (temple d'Amon =
Zeus) et Hliopolis (temple de R = Hlios), dont les prtres passent pour tre les plus savants de tous
(Hdt, II, 3).
Agousi de; tosw'/de sofwvteron Ellhvnwn, ejmoi; dokevein, o{sw/ Ellhne me;n dia; trivtou
e[teo ejmbovlimon mh'na ejpembavllousi tw'n wJrevwn ei{neken, Aijguvptioi de; trihkonthmevrou a[gonte tou; duwvdeka mh'na ejpavgousi ajna; pa'n e[to pevnte hJmevra pavrex
tou' ajrimou', kaiv sfi oJ kuvklo tw'n wJrevwn ej twjuto; periiw;n paragivnetai.
123. Archgeteuvein de; tw'n kavtw Aijguvptioi levgousi Dhvmhtra kai; Diovnuson. Prw'toi
de; kai; tovnde to;n lovgon Aijguvptioiv eijsi oiJ eijpovnte, wJ ajnrwvpou yuch; ajavnatov
ejsti, tou' swvmato de; katafivnonto ej a[llo zw'/on aijei; ginovmenon ejsduvetai: ejpea;n
de; pavnta perievlh/ ta; cersai'a kai; ta; alavssia kai; ta; peteinav, au\ti ej ajnrwvpou
sw'ma ginovmenon ejsduvnein: th;n perihvlusin de; aujth'/ givnesai ejn triscilivoisi e[tesi.
Touvtw/ tw'/ lovgw/ eijsi; oi} Ellhvnwn ejcrhvsanto, oiJ me;n provteron, oiJ de; u{steron, wJ
ijdivw/ eJwutw'n ejovnti: tw'n ejgw; eijdw; ta; oujnovmata ouj gravfw.
85. Qrh'noi de; kai; tafaiv sfewn eijsi; ai{de. Toi'si a]n ajpogevnhtai ejk tw'n oijkivwn
a[nrwpo tou' ti kai; lovgo h/\, to; h'lu gevno pa'n to; ejk tw'n oijkivwn touvtwn kat
w\n ejplavsato th;n kefalh;n phlw'/ h] kai; to; provswpon, ka[peita ejn toi'si oijkivoisi
lipou'sai to;n nekro;n aujtai; ajna; th;n povlin strwfwvmenai tuvptontai ejpezwmevnai kai;
faivnousai tou; mazouv, su;n dev sfi aiJ proshvkousai pa'sai: eJtevrwen de; oiJ a[ndre
tuvptontai, ejpezwmevnoi kai; ou|toi. Epea;n de; tau'ta poihvswsi, ou{tw ej th;n
tarivceusin komivzousi.
86. Eijsi; de; oi} ejp aujtw'/ touvtw/ katevatai kai; tevcnhn e[cousi tauvthn.
Les embaumeurs montrent aux parents les diffrents modes d'embaumement, en indiquant les prix
OiJ me;n dh; ejkpodw;n misw'/ oJmologhvsante ajpallavssontai, oiJ de; uJpoleipovmenoi ejn
oijkhvmasi w|de ta; spoudaiovtata tariceuvousi.
38
Prw'ta me;n skoliw'/ sidhvrw/ dia; tw'n muxwthvrwn ejxavgousi to;n ejgkevfalon, ta; me;n
aujtou' ou{tw ejxavgonte, ta; de; ejgcevonte favrmaka. Meta; de; livw/ aijiopikw'/ ojxevi>
parascivsante para; th;n lapavrhn ejx w|n ei|lon th;n koilivhn pa'san, ejkkahvrante de;
aujth;n kai; dihhvsante oi[nw/ foinikhivw/ au\ti dihevousi umihvmasi tetrimmevnoisi.
Epeita th;n nhdu;n smuvrnh ajkhravtou tetrimmevnh kai; kasivh kai; tw'n a[llwn
umihmavtwn, plh;n libanwtou', plhvsante surravptousi ojpivsw.
Tau'ta de; poihvsante tariceuvousi livtrw/ kruvyante hJmevra ejbdomhvkonta: plevona de;
toutevwn oujk e[xesti tariceuvein. Epea;n de; parevlwsi aiJ eJbdomhvkonta, louvsante to;n
nekro;n kateilivssousi pa'n aujtou' to; sw'ma sindovno bussivnh telamw'si katatetmhmevnoisi, uJpocrivonte tw'/ kovmmi, tw'/ dh; ajnti; kovllh ta; polla; crevwntai Aijguvptioi.
Eneu'ten de; paradexavmenoiv min oiJ proshvkonte poieuvntai xuvlinon tuvpon ajnrwpoeideva, poihsavmenoi de; ejsergnuvousi to;n nekrovn, kai; kataklhivsante ou{tw hsaurivzousi ejn oijkhvmati hkaivw/, iJstavnte ojro;n pro; toi'con. Ou{tw me;n tou; ta; polutelevstata skeuavzousi nekrouv.
Hrodote mentionne ensuite les techniques les moins coteuses. (II, 87-88).
39
99. Mevcri me;n touvtou o[yi te ejmh; kai; gnwvmh kai; iJstorivh tau'ta levgousav ejsti.
To; de; ajpo; tou'de Aijguptivou e[rcomai lovgou ejrevwn kata; ta; h[kouon: prosevstai de;
ti aujtoi'si kai; th' ejmh' o[yio.
Aprs le rcit de la descente aux Enfers du roi Rhampsinite, Hrodote prcise:
123. Toi'si mevn nun uJp Aijguptivwn legomevnoisi cravsw o{tew/ ta; toiau'ta pianav
ejsti: ejmoi; de; para; pavnta to;n lovgon uJpovkeitai o{ti ta; legovmena uJp eJkavstwn ajkoh'/
gravfw.
99. To;n Mi'na prw'ton basileuvsanta Aijguvptou oiJ iJreve e[legon tou'to me;n ajpogefurw'sai th;n Mevmfin: to;n ga;r potamo;n pavnta rJevein para; to; o[ro to; yavmminon pro;
Libuvh, to;n de; Mi'na a[nwen, o{son te eJkato;n stadivou ajpo; Mevmfio pro;
mesambrivh, ajgkw'na proscwvsanta to; me;n ajrcai'on rJeveron ajpoxhrh'nai, to;n de;
potamo;n ojceteu'sai to; mevson tw'n ojrevwn rJevein.
Eti de; kai; nu'n uJpo; Persevwn oJ ajgkw;n ou|to tou' Neivlou, wJ ajpergmevno rJevh/ ejn
fulakh/'si megavlh/si e[cetai, frassovmeno ajna; pa'n e[to: eij ga;r ejelhvsei rJhvxa
uJperbh'nai oJ potamo; tauvth/, kivnduno pavsh/ Mevmfi kataklush'naiv ejsti.
W de; tw'/ Mi'ni touvtw/ tw'/ prwvtw/ genomevnw/ basilevi> cevrson gegonevnai to; ajpergmevnon, tou'to me;n ejn aujtw'/ povlin ktivsai tauvthn h{ti nu'n Mevmfi kalevetai (e[sti ga;r
hJ Mevmfi ejn tw'/ steinw/' th' Aijguvptou), e[xwen de; aujth' perioruvxai livmnhn ejk tou'
potamou' pro; borevhn te kai; pro; eJspevrhn (to; ga;r pro; th;n hjw' aujto; oJ Nei'lo
ajpevrgei), tou'to de; tou' Hfaivstou to; iJro;n iJdruvsasai ejn aujth'/, ejo;n mevga te kai;
ajxiaphghtovtaton.
40
124. Mevcri mevn nun Ramyinivtou basilevo ei\nai ejn Aijguvptw/ pa'san eujnomivhn
e[legon kai; eujenevein Ai[gupton megavlw, meta; de; tou'ton basileuvsantav sfewn Cevopa
ej pa'san kakovthta ejlavsai. Kataklhivsanta gavr min pavnta ta; iJra; prw'ta mevn sfea
usievwn ajpevrxai: meta; de; ejrgavzesai eJwutw/' keleuvein pavnta Aijguptivou.
Toi'si me;n dh; ajpodedevcai ejk tw'n liotomievwn tw'n ejn tw'/ Arabivw/ o[rei>, ejk toutevwn
e{lkein livou mevcri tou' Neivlou: diaperaiwevnta de; to;n potamo;n ploivoisi tou;
livou eJtevroisi e[taxe ejkdevkesai kai; pro;
to; Libuko;n kaleovmenon o[ro, pro; tou'to
e{lkein. Ergavzonto de; kata; devka muriavda
ajnrwvpwn aijei; th;n trivmhnon eJkavsthn.
Crovnon de; ejggenevsai tribomevnw/ tw'/ lew'/
devka e[tea me;n th' oJdou' kat h}n ei|lkon
tou; livou, th;n e[deiman e[rgon ejo;n ouj
pollw/' tew/ e[lasson th' puramivdo, wJ
ejmoi; dokevein (th' ga;r mh'ko mevn eijsi
pevnte stavdioi, eu\ro de; devka oJrguiaiv,
u{yo dev, th'/ uJyhlotavth ejsti; aujth; eJwuth',
ojktw; ojrguiaiv), livou te xestou' kai; zwv/wn
ejggeglummevnwn. Tau'th te dh; ta; devka
e[tea genevsai kai; tw'n ejpi; tou' lovfou ejp
ou| eJsta'si aiJ puramivde tw'n uJpo; gh'n
oijkhmavtwn, ta; ejpoieveto hvka eJwutw'/ ejn
nhvsw/, diwvruca <ejk> tou' Neivlou ejsagagwvn.
Th'/ de; puramivdi aujth'/ crovnon genevsai ei[kosi e[tea poieumevnh/, th' ejsti pantach'/
mevtwpon e{kaston ojktw; plevra ejouvsh tetragwvnou kai; u{yo i[son, livou de; xestou'
te kai; aJrmosmevnou ta; mavlista: oujdei; tw'n livwn trihvkonta podw'n ejlavsswn.
125. Epoihvh de; w|de au{th hJ puramiv: ajnabamw'n trovpon, ta; metexevteroi
krovssa, oiJ de; bwmivda ojnomavzousi: toiauvthn to; prw'ton ejpeivte ejpoivhsan aujthvn,
h[eiron tou; ejpiloivpou livou mhcanh'/si xuvlwn bracevwn pepoihmevnh/si, cama'en me;n
ejpi; to;n prw'ton stoi'con tw'n ajnabamw'n ajeivronte: o{kw de; ajnivoi oJ livo ejp aujtovn,
ej eJtevrhn mhcanh;n ejtiveto eJstew'san ejpi; tou' prwvtou stoivcou, ajpo; touvtou de; ejpi;
to;n deuvteron ei{lketo stoi'con ejp a[llh mhcanh'. Osoi ga;r dh; stoi'coi h\san tw'n
ajnabamw'n, tosau'tai kai; mhcanai; h\san, ei[te kai; th;n aujth;n mhcanh;n ejou'san mivan
te kai; eujbavstak-ton metefovreon ejpi; stoi'con e{kaston, o{kw to;n livon ejxevloien:
lelevcw ga;r hJmi'n ejp ajmfovtera, katav per levgetai. Exepoihvh d w\n ta; ajnwvtata
aujth' prw'ta, meta; de; ta; ejcovmena touvtwn ejxepoiveun, teleutai'a de; aujth' ta;
ejpivgaia kai; ta; katwtavtw ejxepoivhsan.
Seshvmantai de; dia; grammavtwn Aijguptivwn ejn th'/ puramivdi o{sa e[ te surmaivhn
kai; krovmmua kai; skovroda ajnaisimwvh toi'si ejrgazomevnoisi: kai; wJ ejme; eu\ memnh'sai
ta; oJ eJrmhneuv moi ejpilegovmeno ta; gravmmata e[fh, eJxakovsia kai; civlia tavlanta
ajrgurivou tetelevsai. Eij d e[sti ou{tw e[conta tau'ta, kovsa oijko; a[lla dedapanh'saiv
ejsti e[ te sivdhron tw'/ ejrgavzonto kai; sitiva kai; ejsh'ta toi'si ejrgazomevnoisi, oJkovte
crovnon me;n oijkodovmeon ta; e[rga to;n eijrhmevnon, a[llon dev, wJ ejgw; dokevw, ejn tw'/ tou;
livou e[tamnon kai; h\gon kai; to; uJpo; gh'n o[rugma ejrgavzonto, oujk ojlivgon crovnon (...)
41
127. Basileu'sai de; to;n Cevopa tou'ton Aijguvptioi e[legon penthvkonta e[tea,
teleuthvsanto de; touvtou ejkdevxasai th;n basilhivhn to;n ajdelfeo;n aujtou' Cefrh'na.
Kai; tou'ton de; tw'/ aujtw'/ trovpw/ diacra'sai tw'/ eJtevrw/ tav te a[lla kai; puramivda
poih'sai, ej me;n ta; ejkeivnou mevtra oujk ajnhvkousan (tau'ta ga;r w\n kai; hJmei'
ejmetrhvsamen): ou[te ga;r u{pesti oijkhvmata uJpo; gh'n, ou[te ejk tou' Neivlou diw'rux h{kei
ej aujth;n w{sper ej th;n eJtevrhn rJevousa di oijkodomhmevnou aujlw'no e[sw nh'son
perirrevei, ejn th'/ aujto;n levgousi kei'sai Cevopa. Upodeivma de; to;n prw'ton dovmon
livou aijiopikou' poikivlou, tesseravkonta povda uJpoba; th' eJtevrh to; mevgao
ejcomevnhn th' megavlh oijkodovmhse: eJsta'si de; ejpi; lovfou tou' aujtou' ajmfovterai,
mavlista ej eJkato;n povda uJyhlou'.
Basileu'sai de; e[legon Cefrh'na e}x kai; penthvkonta e[tea. 128. Tau'ta e{x te kai;
eJkato;n logivzontai e[tea ejn toi'si Aijguptivoisiv te pa'san ei\nai kakovthta kai; ta; iJra;
crovnou tosouvtou kataklhisevnta oujk ajnoich'nai. Touvtou uJpo; mivseo ouj kavrta
evlousi Aijguvptioi ojnomavzein, ajlla; kai; ta; puramivda kalevousi poimevno Filivtio,
o{ tou'ton to;n crovnon e[neme kthvnea kata; tau'ta ta; cwriva.
129. Meta; de; tou'ton basileu'sai Aijguvptou Mukeri'non e[legon Cevopo pai'da. Tw'/
ta; me;n tou' patro; e[rga ajpadei'n, to;n de; tav te iJra; ajnoi'xai kai; to;n lew;n
tetrumevnon ej to; e[caston kakou' ajnei'nai pro; e[rga te kai; usiva. Divka dev sfi
pavntwn basilevwn dikaiotavta krivnein. Kata; tou'to mevn nun to; e[rgon aJpavntwn o{soi
h[dh basileve ejgevnonto Aijguptivwn aijnevousi mavlista tou'ton. (...)
134. Puramivda de; kai; ou|to katelivpeto pollo;n ejlavssw tou' patrov, ei[kosi podw'n
katadevousan kw'lon e{kaston triw'n plevrwn, ejouvsh tetragwvnou, livou de; ej to;
h{misu aijiopikou'. Th;n dh; metexevteroiv fasi Ellhvnwn Rodwvpio eJtaivrh gunaiko;
ei\nai, oujk ojrw' levgonte.
42
102. Parameiyavmeno w\n touvtou tou' ejpi; touvtoisi genomevnou basilevo, tw'/
ou[noma h\n Sevswstri, touvtou mnhvmhn poihvsomai.
To;n e[legon oiJ iJreve prw'ton me;n ploivoisi makroi'si oJrmhevnta ejk tou' Arabivou
kovlpou tou; para; th;n Erurh;n avlassan katoikhmevnou katastrevfesai, ej o}
plevontav min provsw ajpikevsai ej avlassan oujkevti plwth;n uJpo; bracevwn.
Eneu'ten de; wJ ojpivsw ajpivketo ej Ai[gupton, kata; tw'n iJrevwn th;n favtin
stratih;n pollh;n [tw'n] labw;n h[laune dia; th' hJpeivrou, pa'n e[no to; ejmpodw;n
katastrefovmeno.
Otevoisi mevn nun aujtw'n ajlkivmoisi ejnetuvgcane kai; deinw' macomevnoisi peri; th'
ejleuerivh, touvtoisi me;n sthvla ejnivsth ej ta; cwvra dia; grammavtwn legouvsa tov
te eJwutou' ou[noma kai; th' pavtrh kai; wJ dunavmi th'/ eJwutou' katestrevyatov sfea:
o{tewn de; ajmachti; kai; eujpetevw parevlabe ta; povli, touvtoisi de; ejnevgrafe ejn th'/si
sthvlh/si kata; taujta; kai; toi'si ajndrhivoisi tw'n ejnevwn genomevnoisi, kai; dh; kai; aijdoi'a
gunaiko; prosenevgrafe, dh'la boulovmeno poievein wJ ei[hsan ajnavlkide.
103. Tau'ta de; poievwn
diexhvie th;n h[peiron, ej o} ejk
th' Asivh ej th;n Eujrwvphn
diaba; touv te Skuva
katestrevyato kai; tou;
Qrhvika. E touvtou dev moi
dokevei kai; proswvtata
ajpikevsai oJ Aijguvptio
stratov: ejn me;n ga;r th'/
touvtwn cwvrh/ faivnontai
staei'sai aiJ sth'lai, to; de;
proswtevrw touvtwn oujkevti.
Eneu'ten de; ejpistrevya
ojpivsw h[ie: kai; ejpeivte ejgivneto
ejpi; Favsi potamw'/, oujk e[cw to;
ejneu'ten ajtrekevw eijpei'n ei[te
aujto; oJ basileu; Sevswstri
ajpodasavmeno th' eJwutou'
stratih' movrion o{son dh;
aujtou' katevlipe th' cwvrh
oijkhvtora, ei[te tw'n tine
stratiwtevwn th'/ plavnh/ aujtoi;
ajcesevnte peri; Fa'sin
potamo;n katevmeinan.
104. Faivnontai me;n ga;r
ejovnte oiJ Kovlcoi Aijguvptioi.
Nohvsa de; provteron aujto; h]
ajkouvsa a[llwn levgw. ()
43
106. Ta; de; sthvla ta; i{sta kata; ta; cwvra oJ Aijguvptou basileu; Sevswstri,
aiJ me;n plevone oujkevti faivnontai perieou'sai, ejn de; th'/ Palaistivnh/ Surivh/ aujto;
w{rwn ejouvsa kai; ta; gravmmata ta; eijrhmevna ejneovnta kai; gunaiko; aijdoi'a.
44
Restitution de l'inscription de Karabel (Hawkins, dans Anatolian Studies 48, 1998, p. 6-7)
45
46
110. Basileu; me;n dh; ou|to mou'no Aijguvptio Aijiopivh h\rxe. Mnhmovsuna de;
ejlivpeto pro; tou' Hfaisteivou ajndriavnta liivnou duvo me;n trihvkonta phvcewn, eJwutovn
te kai; th;n gunai'ka, tou; de; pai'da ejovnta tevssera, ei[kosi phvcewn e{kaston. Tw'n
dh; oJ iJreu; tou' Hfaivstou crovnw/ metevpeita pollw'/ Darei'on to;n Pevrshn ouj periei'de
iJstavnta e[mprose ajndriavnta, fa; ou[ oiJ pepoih'sai e[rga oi|av per Seswvstri tw'/
Aijguptivw/: Sevswstri me;n ga;r a[lla te katastrevyasai e[nea oujk ejlavssw ejkeivnou
kai; dh; kai; Skuva, Darei'on de; ouj dunash'nai Skuva eJlei'n: oujk w\n divkaion ei\nai
iJstavnai e[mprose tw'n ejkeivnou ajnahmavtwn mh; oujk uJperbalovmenon toi'si e[rgoisi.
Darei'on mevn nun levgousi pro; tau'ta suggnwvmhn poihvsasai.
48
49
42. Libuvh me;n ga;r dhloi' aujth; ejou'sa perivrruto, plh;n o{son aujth' pro; th;n
Asivhn oujrivzei, Nekw' tou' Aijguptivwn basilevo prwvtou tw'n hJmei' i[dmen katadevxanto,
o{ ejpeivte th;n diwvruca ejpauvsato ojruvsswn th;n ejk tou' Neivlou dievcousan ej to;n
Aravbion kovlpon, ajpevpemye Foivnika a[ndra ploivoisi, ejnteilavmeno ej to; ojpivsw di
Hraklevwn sthlevwn diekplevein ej th;n borhivhn avlassan kai; ou{tw ej Ai[gupton
ajpiknevesai.
Ormhevnte w\n oiJ Foivnike ejk th' Erurh' alavssh e[pleon th;n notivhn
avlassan: o{kw de; givnoito finovpwron, prosscovnte a]n speivreskon th;n gh'n, i{na
ejkavstote th' Libuvh plevonte ginoivato, kai; mevneskon to;n a[mhton: erivsante d a]n
to;n si'ton e[pleon, w{ste duvo ejtevwn diexelovntwn trivtw/ e[tei> kavmyante Hrakleva
sthvla ajpivkonto ej Ai[gupton. Kai; e[legon, ejmoi; me;n ouj pistav, a[llw/ dev tew/, wJ
periplevonte th;n Libuvhn to;n h{lion e[scon ej ta; dexiav.
50
De Cambyse Darius
51
Aprs avoir vaincu Psammnite (Psammtique III), successeur d'Amasis, Cambyse s'empare du pays et
accumule les outrages envers les Egyptiens et leurs croyances. Il s'en prend la momie d'Amasis (III, 16) et, aprs
son chec contre les Ethiopiens Macrobiens (makrovbioi), il revient Memphis
27. Apigmevnou de; Kambuvsew ej Mevmfin ejfavnh Aijguptivoisi oJ Api, to;n Ellhne
Epafon kalevousi: ejpifanevo de; touvtou genomevnou aujtivka oiJ Aijguvptioi ei{matav te
ejfovreon ta; kavllista kai; h\san ejn alivh/si. Idw;n de; tau'ta tou; Aijgup-tivou
poieuvnta oJ Kambuvsh, pavgcu sfeva katadovxa eJwutou' kakw' prhvxanto carmovsuna
tau'ta poievein, ejkavlee tou; ejpitrovpou th' Mevmfio: ajpikomevnou de; ej o[yin
ei[reto o{ ti provteron me;n ejovnto aujtou' ejn Mevmfi ejpoiveun toiou'to oujde;n Aijguvptioi,
tovte de; ejpei; au\ti pareivh th' stratih' plh'ov ti ajpobalwvn.
OiJ de; e[frazon w{ sfi eo; ei[h fanei; dia;
crovnou pollou' ejww; ejpifaivnesai kai; wJ,
ejpea;n fanh'/, tovte pavnte Aijguvptioi
kecarhkovte oJrtavzoien. Tau'ta ajkouvsa oJ
Kambuvsh e[fh yeuvdesaiv sfea kai; wJ
yeudomevnou anavtw/ ejzhmivou.
28. Apokteivna de; touvtou, deuvtera tou;
iJreva ejkavlee ej o[yin. Legovntwn de; kata;
taujta; tw'n iJrevwn, ouj lhvsein e[fh aujto;n eij
eov ti ceirohvh ajpigmevno ei[h Aijgutivoisi:
tosau'ta de; ei[pa a[gein ejkevleue to;n Apin
tou; iJreva.
OiJ me;n dh; methvisan a[xonte. O de; Api ou|to oJ Epafo givnetai movsco ejk
boo; h{ti oujkevti oi{h te givnetai ej gastevra a[llon bavllesai govnon: Aijguvptioi de;
levgousi sevla ejpi; th;n bou'n ejk tou' oujranou' kativscein kaiv min ejk touvtou tivktein
to;n Apin.
29. W de; h[gagon to;n Apin oiJ iJreve, oJ Kambuvsh, oi|a ejw;n uJpomargovtero,
spasavmeno to; ejgceirivdion, evlwn tuvyai th;n gastevra tou' Apio paivei to;n mhrovn.
Gelavsa de; ei\pe pro; tou; iJreva: , ,
;
, . Tau'ta ei[pa ejneteivlato
toi'si tau'ta prhvssousi tou; me;n iJreva ajpomastigw'sai, Aijguptivwn de; tw'n a[llwn to;n
a]n lavbwsi oJrtavzonta kteivnein.
H oJrth; me;n dh; dielevluto Aijguptivoisi, oiJ de; iJreve ejdikaiou'nto, oJ de; Api
.
.
52
53
64. Enau'ta ajkouvsanta Kambuvshn to; Smevrdio ou[noma e[tuye hJ ajlheivh tw'n te
lovgwn kai; tou' ejnupnivou: o} ejdovkee ejn tw'/ u{pnw/ ajpaggei'laiv tinav oiJ wJ Smevrdi
iJzovmeno ej to;n basilhvion rovnon yauvseie th'/ kefalh'/ tou' oujranou'. Maw;n de; wJ
mavthn ajpolwlekw; ei[h to;n ajdelfeovn ajpevklaie Smevrdin. Apoklauvsa de; kai;
perihmekthvsa th'/ aJpavsh/ sumforh'/ ajnarwv/skei ejpi; to;n i{ppon, ejn novw/ e[cwn th;n
tacivsthn ej Sou'sa strateuvesai ejpi; to;n Mavgon.
Kaiv oiJ ajnarw/vskonti ejpi; to;n i{ppon tou' koleou' tou' xivfeo oJ muvkh ajpopivptei,
gumnwe;n de; to; xivfo paivei to;n mhrovn. Trwmatisei; de; kata; tou'to th'/ aujto;
provteron to;n tw'n Aijguptivwn eo;n Apin e[plhxe, w{ oiJ kairivh e[doxe tetuvfai,
ei[reto oJ Kambuvsh o{ ti th'/ povli ou[noma ei[h. OiJ de; ei\pan o{ti Agbavtana. Tw'/ de; e[ti
provteron ejkevcrhto ejk Boutou' povlio ejn Agbatavnoisi teleuthvsein to;n bivon. O me;n
dh; ejn toi'si Mhdikoi'si Agbatavnoisi ejdovkee teleuthvsein ghraiov, ejn toi'siv oiJ h\n ta;
pavnta prhvgmata, to; de; crhsthvrion ejn toi'si ejn Surivh/ Agbatavnoisi e[lege a[ra. (...)
sullabw;n de; to; eoprovpion ei\pe:
.
54
La gangrne s'tant installe, Cambyse meurt aprs une vingtaine de jours. Prxaspe n'ose avouer que le
Smerdis qui occupe le pouvoir Suse n'est pas le frre de Cambyse, qu'il a limin lui-mme sur ordre de ce dernier
(III, 66). Le Mage Smerdis occupe le pouvoir pendant 7 mois et promulgue des lois dfavorables aux Perses et
favorables aux Mdes. Le Perse Otans est le premier dcouvrir la supercherie, grce une enqute mene au
harem (III, 68-69). Il apprend que les dames qui frquentaient le frre de Cambyse ont t loignes et que la
favorite est une dame qui n'avait jamais rencont Smerdis avant qu'il ft roi. Otans confie alors sa fille Phaidym
une mission: examiner les oreilles de Smerdis pendant son sommeil. En effet, le Mage Smerdis avait eu les oreilles
coupes sous le rgne de Cyrus
85. Dareivw/ de; h\n iJppokovmo ajnh;r sofov, tw'/ ou[noma h\n Oijbavrh. Pro; tou'ton
to;n a[ndra, ejpeivte dieluvhsan, e[lexe Darei'o tavde: Oi[bare, hJmi'n devdoktai peri;
th' basilhivh poievein kata; tavde: o{teo a]n oJ i{ppo prw'to fevgxhtai a{ma tw'/ hJlivw/
ajniovnti aujtw'n ejpanabebhkovtwn, tou'ton e[cein th;n basilhivhn. Nu'n w\n ei[ tina e[cei
sofivhn, mhcanw' wJ a]n hJmei' scw'men tou'to to; gevra kai; mh; a[llo ti.
Ameivbetai Oijbavrh toi'sde: E
, ,
. Levgei Darei'o:
, ,
.
Akouvsa tau'ta oJ Oijbavrh poievei toiovnde: wJ ejgivneto hJ nuvx, tw'n hlevwn i{ppwn
mivan, th;n oJ Dareivou i{ppo e[sterge mavlista, tauvthn ajgagw;n ej to; proavsteion
katevdhse kai; ejphvgage to;n Dareivou i{ppon kai; ta; me;n polla; perih'ge ajgcou', th'/
i{ppw/ ejgcrivmptwn, tevlo de; ejph'ke ojceu'sai. 86. Am hJmevrh/ de; diafwskouvsh/ oiJ e}x
kata; sunehvkanto parh'san ejpi; tw'n i{ppwn: diexelaunovntwn de; to; proavsteion, wJ
kata; tou'to to; cwrivon ejgivnonto i{na th' paroicomevnh nukto; katedevdeto hJ hvlea
i{ppo, ejnau'ta oJ Dareivou i{ppo prosdramw;n ejcremevtise. Ama de; tw'/ i{ppw/ tou'to
poihvsanti ajstraph; ejx aijrivh kai; bronth; ejgevneto. Epigenovmena de; tau'ta tw'/
Dareivw/ ejtelevwsev min w{sper ejk sunevtou tevo genovmena: oiJ de; kataorovnte ajpo;
tw'n i{ppwn prosekuvneon to;n Darei'on.
55
56
57
58
109. Toi'si de; Ahnaivwn strathgoi'si ejgivnonto divca aiJ gnw'mai, tw'n me;n oujk
ejwvntwn sumbalei'n (ojlivgou ga;r ei\nai stratih'/ th'/ Mhvdwn sumbalei'n), tw'n de; kai;
Miltiavdew keleuovntwn. W de; divca te ejgivnonto kai; ejnivka hJ ceivrwn tw'n gnwmevwn,
ejnau'ta, h\n ga;r eJndevkato yhfidofovro oJ tw'/ kuavmw/ lacw;n Ahnaivwn polemarcevein
(to; palaio;n ga;r Ahnai'oi oJmovyhfon to;n polevmarcon ejpoieu'nto toi'si strathgoi'si),
h\n de; tovte polevmarco Kallivmaco Afidnai'o, pro; tou'ton ejlw;n Miltiavdh e[lege
tavde: En soi; nu'n, Kallivmacev, ejsti h] katadoulw'sai Ahvna h] ejleuevra
poihvsanta mnhmovsunon lipevsai ej to;n a{panta ajnrwvpwn bivon oi|on oujde; Armovdiov
te kai; Aristogeivtwn. Nu'n ga;r dhv, ejx ou| ejgevnonto Ahnai'oi, ej kivndunon h{kousi
mevgiston, kai; h]n mevn ge uJpokuvywsi toi'si Mhvdoisi, devdoktai ta; peivsontai
paradedomevnoi Ippivh/: h]n de; perigevnhtai au{th hJ povli, oi{h tev ejsti prwvth tw'n
Ellhnivdwn polivwn genevsai. (...)
110. Tau'ta levgwn oJ Miltiavdh proskta'tai to;n Kallivmacon: prosgenomevnh de;
tou' polemavrcou th' gnwvmh ejkekuvrwto sumbavllein. Meta; de; oiJ strathgoi; tw'n hJ
gnwvmh e[fere sumbavllein, wJ eJkavstou aujtw'n ejgivneto prutanhivh th' hJmevrh,
Miltiavdh/ paredivdosan: oJ de; dekovmeno ou[ti kw sumbolh;n ejpoieveto privn ge dh; aujtou'
prutanhivh ejgevneto. 111. W de; ej ejkei'non perih'le, ejnau'ta dh; ejtavssonto w|de oiJ
Ahnai'oi wJ sumbalevonte: tou' me;n dexiou' kevreo hJgeveto oJ polevmarco
Kallivmaco: oJ ga;r novmo tovte ei\ce ou{tw toi'si Ahnaivoisi, to;n polevmarcon e[cein
kevra to; dexiovn. Hgeomevnou de; touvtou ejxedevkonto wJ ajrimevonto aiJ fulaiv,
ejcovmenai ajllhlevwn: teleutai'oi de; ejtavssonto, e[conte to; eujwvnumon kevra,
Plataieve. (...) Tovte de; tassomevnwn tw'n Ahnaivwn ejn tw'/ Maraw'ni ejgevneto
toiovnde ti: to; stratovpedon ejxisouvmenon tw'/ Mhdikw/' stratopevdw/, to; me;n aujtou'
mevson ejgivneto ejpi; tavxi ojlivga, kai; tauvth/ h\n ajsenevstaton to; stratovpedon, to; de;
kevra eJkavteron e[rrwto plhvei>.
59
112. W dev sfi dietevtakto kai; ta; sfavgia ejgivneto kalav, ejnau'ta wJ ajpeivhsan
oiJ Ahnai'oi, drovmw/ i{ento ej tou; barbavrou: h\san de; stavdioi oujk ejlavssone to;
metaivcmion aujtw'n h] ojktwv. OiJ de; Pevrsai oJrw'nte drovmw/ ejpiovnta pareskeuavzonto
wJ dexovmenoi, manivhn te toi'si Ahnaivoisi ejpevferon kai; pavgcu ojlerivhn, oJrw'nte
aujtou; ejovnta ojlivgou, kai; touvtou drovmw/ ejpeigomevnou ou[te i{ppou uJparcouvsh sfi
ou[te toxeumavtwn. Tau'ta mevn nun oiJ bavrbaroi kateivkazon: Ahnai'oi de; ejpeivte
ajrovoi prosevmeixan toi'si barbavroisi, ejmavconto ajxivw lovgou. Prw'toi me;n ga;r
Ellhvnwn pavntwn tw'n hJmei' i[dmen drovmw/ ej polemivou ejcrhvsanto, prw'toi de;
ajnevsconto ejsh'tav te Mhdikh;n oJrw'nte kai; a[ndra tauvthn ejshmevnou: tevw de; h\n
toi'si Ellhsi kai; to; ou[noma to; Mhvdwn fovbo ajkou'sai.
113. Macomevnwn de; ejn tw'/ Maraw'ni crovno ejgivneto pollov. Kai; to; me;n mevson
tou' stratopevdou ejnivkwn oiJ bavrbaroi, th'/ Pevrsai te aujtoi; kai; Savkai ejtetavcato:
kata; tou'to me;n dh; ejnivkwn oiJ bavrbaroi kai; rJhvxante ejdivwkon ej th;n mesovgaian, to;
de; kevra eJkavteron ejnivkwn Ahnai'oiv te kai; Plataieve Nikw'nte de; to; me;n
tetrammevnon tw'n barbavrwn feuvgein e[wn, toi'si de; to; mevson rJhvxasi aujtw'n
sunagagovnte ta; kevrea ajmfovtera ejmavconto, kai; ejnivkwn Ahnai'oi. Feuvgousi de;
toi'si Pevrsh/si ei{ponto kovptonte, ej o} ejpi; th;n avlassan ajpikovmenoi pu'r te ai[teon
kai; ejpelambavnonto tw'n new'n. 114. Kai; tou'to me;n ejn touvtw/ tw'/ povnw/ oJ polevmarco
Kallivmaco diafeivretai, ajnh;r genovmeno ajgaov (...)
115. Epta; me;n dh; tw'n new'n ejpekravthsan trovpw/ toiouvtw/ Ahnai'oi, th'/si de;
loiph'/si oiJ bavrbaroi, ejxanakrousavmenoi kai; ajnalabovnte ejk th' nhvsou ejn th'/ e[lipon
ta; ejx Eretrivh ajndravpoda, perievpleon Souvnion, boulovmenoi fh'nai tou; Ahnaivou
ajpikovmenoi ej to; a[stu. Aijtivh de; e[sce ejn Ahnaivoisi ejx Alkmewnidevwn mhcanh'
aujtou; tau'ta ejpinohh'nai: touvtou ga;r sunemevnou toi'si Pevrsh/si ajnadevxai ajspivda
ejou'si h[dh ejn th'/si nhusiv. 116. Ou|toi me;n dh; perievpleon Souvnion: Ahnai'oi de; wJ
podw'n ei\con tavcista ejbohveon ej to; a[stu, kai; e[fhsavn te ajpikovmenoi pri;n h] tou;
barbavrou h{kein, kai; ejstratopedeuvsanto ajpigmevnoi ejx Hrakleivou tou' ejn Maraw'ni
ejn a[llw/ Hrakleivw/ tw'/ ejn Kunosavrgei>. OiJ de; bavrbaroi th'/si nhusi; uJperaiwrhevnte
Falhvrou (tou'to ga;r h\n ejpivneion tovte tw'n Ahnaivwn), uJpe;r touvtou ajnakwceuvsante
ta; neva ajpevpleon ojpivsw ej th;n Asivhn.
117. En tauvth/ th'/ ejn Maraw'ni mavch/
ajpevanon tw'n barbavrwn kata; eJxakiscilivou
kai; tetrakosivou a[ndra, Ahnaivwn de;
eJkato;n kai; ejnenhvkonta kai; duvo.
60
201. Basileu; me;n dh; Xevrxh ejstratopedeuveto th' Mhlivdo ejn th'/ Thrcinivh/, oiJ
de; Ellhne ejn th'/ diovdw/: kalevetai de; oJ cw'ro ou{to uJpo; me;n tw'n pleovnwn
Ellhvnwn Qermopuvlai, uJpo; de; tw'n ejpicwrivwn kai; perioivkwn Puvlai. Estratopedeuvonto
mevn nun eJkavteroi ejn touvtoisi toi'si cwrivoisi, ejpekravtee de; oJ me;n tw'n pro; borevhn
a[nemon ejcovntwn pavntwn mevcri Trhci'no, oiJ de; tw'n pro; novton <te> kai; mesambrivhn
ferovntwn to; ejpi; tauvth th' hjpeivrou.
202. Hsan de; oi{de Ellhvnwn oiJ uJpomevnonte to;n Pevrshn ejn tw'/ cwvrw/: Spartihtevwn te trihkovsioi oJpli'tai kai; Tegehtevwn kai; Mantinevwn civlioi, hJmivsee eJkatevrwn,
ejx Orcomenou' te th' Arkadivh ei[kosi kai; eJkato;n kai; ejk th' loiph' Arkadivh
civlioi: tosou'toi me;n Arkavdwn: ajpo; de; Korivnou tetrakovsioi kai; ajpo; Fleiou'nto
dihkovsioi kai; Mukhnaivwn ojgdwvkonta: ou|toi me;n ajpo; Peloponnhvsou parh'san. Apo; de;
Boiwtw'n Qespievwn te eJptakovsioi kai; Qhbaivwn tetrakovsioi. Pro; touvtoisi ejpivklhtoi
ejgevnonto Lokroiv te oiJ Opouvntioi panstratih'/ kai; Fwkevwn civlioi. ()
204. Touvtoisi h\san mevn nun kai; a[lloi strathgoi; kata; povli eJkavstwn, oJ de;
wmazovmeno mavlista kai; panto; tou' strateuvmato hJgeovmeno Lakedaimovnio h\n
Lewnivdh oJ Anaxandrivdew tou' Levonto tou' Eujrukrativdew tou' Anaxavndrou tou'
Eujrukravteo tou' Poludwvrou tou' Alkamevneo tou' Thlevklou tou' Arcevlew tou'
Hghsivlew ...
207. OiJ de; ejn Qermopuvlh/si Ellhne, ejpeidh; pevla ejgevneto th' ejsbolh' oJ
Pevrsh, katarrwdevonte ejbouleuvonto peri; ajpallagh'. Toi'si mevn nun a[lloisi
Peloponnhsivoisi ejdovkee ejlou'si ej Pelopovnnhson to;n Ismo;n e[cein ejn fulakh'/:
Lewnivdh dev, Fwkevwn kai; Lokrw'n perispercevntwn th'/ gnwvmh/ tauvth/, aujtou' te
mevnein ejyhfivzeto pevmpein te ajggevlou ej ta; povli keleuvontav sfi ejpibohevein,
wJ ejovntwn au'tw'n ojlivgwn strato;n to;n Mhvdwn ajlevxasai.
61
208. Tau'ta bouleuomevnwn sfevwn e[pempe Xevrxh katavskopon iJppeva ijdevsai oJkovsoi
eijsi; kai; o{ ti poioi'en: ajkhkovee de; e[ti ejw;n ejn Qessalivh/ wJ aJlismevnh ei[h tauvth/
stratih; ojlivgh, kai; tou; hJgemovna wJ ei[hsan Lakedaimovnioiv te kai; Lewnivdh, ejw;n
gevno Hrakleivdh. W de; prohvlase oJ iJppeu; pro; to; stratovpedon, ejhei'tov te kai;
katwvra pa'n me;n ouj to; stratovpedon: tou; ga;r e[sw tetagmevnou tou' teivceo, to;
ajnorwvsante ei\con ejn fulakh'/, oujk oi|av te h\n katidevsai: oJ de; tou; e[xw ejmavnane,
toi'si pro; tou' teivceo ta; o{pla e[kaito. Etucon de; tou'ton to;n crovnon Lakedaimovnioi
e[xw tetagmevnoi.
Tou; me;n dh; w{ra gumnazomevnou tw'n ajndrw'n, tou; de; ta; kovma ktenizomevnou:
tau'ta dh; ewvmeno ejwvmaze kai; to; plh'o ejmavnane: maw;n de; pavnta ajtrekevw
ajphvlaune ojpivsw kat hJsucivhn: ou[te gavr ti ejdivwke ajlogivh te ejkuvrhse pollh':
ajpelwvn te e[lege pro; Xevrxhn tav per ojpwvpee pavnta. ()
210. (Xevrxh) tevssera me;n dh; parh'ke hJmevra, ejlpivzwn aijeiv sfea ajpodrhvsesai:
pevmpth/ dev, wJ oujk ajpallavssonto ajllav oiJ ejfaivnonto ajnaideivh/ te kai; ajboulivh/
diacrewvmenoi mevnein, pevmpei ejp aujtou; Mhvdou te kai; Kissivou umweiv,
ejnteilavmenov sfea zwgrhvsanta a[gein ej o[yin th;n eJwutou'. W d ejsevpeson
ferovmenoi ej tou; Ellhna oiJ Mh'doi, e[pipton polloiv, a[lloi d ejpeshvisan, kai; oujk
ajphvlaunon kaivper megavlw prosptaivonte. () Egivneto de; hJ sumbolh; di hJmevrh.
211. Epeivte de; oiJ Mh'doi trhcevw perieivponto, ejnau'ta ou|toi me;n uJpexhvisan, oiJ
de; Pevrsai ejkdexavmenoi ejphvisan, tou; Aanavtou ejkavlee basileu;, tw'n h\rce
Ydavrnh, wJ dh; ou|toi ge eujpetevw katergasovmenoi. W de; kai; ou|toi sunevmisgon
toi'si Ellhsi, oujde;n plevon ejfevronto th' stratih' th' Mhdikh' ajlla; ta; aujtav, a{te
ejn steinopovrw/ te cwvrw/ macovmenoi kai; dovrasi bracutevroisi crewvmenoi h[ per oiJ
Ellhne kai; oujk e[conte plhvei> crhvsasai.
Lakedaimovnioi de; ejmavconto ajxivw lovgou, a[lla te ajpodeiknuvmenoi ejn oujk ejpistamevnoisi mavcesai ejxepistavmenoi, kai; o{kw ejntrevyeian ta; nw'ta, aJleve feuvgeskon
dh'en, oiJ de; bavrbaroi oJrw'nte feuvgonta boh'/ te kai; patavgw/ ejphvisan, oiJ d a]n
katalambanovmenoi uJpevstrefon ajntivoi ei\nai toi'si barbavroisi, metastrefovmenoi de;
katevballon plhvei> ajnarimhvtou tw'n Persevwn. Epipton de; kai; aujtw'n tw'n
Spartihtevwn ejnau'ta ojlivgoi.
62
Epei; de; oujde;n ejdunevato paralabei'n oiJ Pevrsai th' ejsovdou peirwvmenoi kai; kata;
tevlea kai; pantoivw prosbavllonte, ajphvlaunon ohpivsw. 212. En tauvth/si th'/si
prosovdoisi th' mavch levgetai basileva heuvmenon tri; ajnadramei'n ejk tou' rovnou,
deivsanta peri; th'/ stratih'/. Tovte me;n ou{tw hJgwnivsanto. ()
213. Aporevonto de; basilevo, o{ ti crhvshtai tw'/ pareovnti prhvgmati, Epiavlth oJ
Eujrudhvmou ajnh;r Mhlieu; h\lev oiJ ej lovgou wJ mevga ti para; basilevo dokevwn
oi[sesai, e[frasev te th;n ajtrapo;n th;n dia; tou' o[reo fevrousan ej Qermopuvla, kai;
dievfeire tou; tauvth/ uJpermeivnanta Ellhvnwn. ()
217. Kata; tauvthn dh; th;n ajtrapo;n kai; ou{tw e[cousan oiJ Pevrsai to;n Aswpo;n
diabavnte ejporeuvonto pa'san th;n nuvkta, ejn dexih'/ me;n e[conte o[rea ta; Oijtaivwn, ejn
ajristerh'/ de; ta; Trhcinivwn. Hwv te dh; dievfaine kai; oi} ejgevnonto ejp ajkrwthrivw/ tou'
o[reo. Kata; de; tou'to tou' o[reo ejfuvlasson, wJ kai; provterovn moi dedhvlwtai, Fwkevwn
civlioi oJpli'tai, rJuovmenoiv te th;n sfetevrhn cwvrhn kai; frourevonte th;n ajtrapovn: hJ
me;n ga;r kavtw ejsbolh; ejfulavsseto uJpo; tw'n ei[rhtai: th;n de; dia; tou' o[reo ajtrapo;n
ejelontai; Fwkeve uJpodexavmenoi Lewnivdh/ ejfuvlasson.
218. () OiJ de; Fwkeve wJ ejbavllonto toi'si toxeuvmasi polloi'siv te kai; puknoi'si,
oi[conto feuvgonte ejpi; tou' o[reo to;n kovrumbon, ejpistavmenoi wJ ejpi; sfeva
oJrmhvhsan ajrchvn, kai; pareskeuavdato wJ ajpoleovmenoi. Ou|toi me;n dh; tau'ta ejfrovneon,
oiJ de; ajmfi; Epiavlthn kai; Udavrnea Pevrsai Fwkevwn me;n oujdevna lovgon ejpoieu'nto, oiJ
de; katevbainon to; o[ro kata; tavco.
219. Toi'si de; ejn Qermopuvlh/si ejou'si Ellhvnwn prw'ton me;n oJ mavnti Megistivh
ejsidw;n ej ta; iJra; e[frase to;n mevllonta e[sesai a{ma hjoi' sfi avnaton, ejpi; de; kai;
aujtovmoloi h\san oiJ ejxaggeivlante tw'n Persevwn th;n perivodon: ou|toi me;n e[ti nukto;
ejshvmhnan, trivtoi de; oiJ hJmeroskovpoi katadramovnte ajpo; tw'n a[krwn h[dh
diafainouvsh hJmevrh. enau'ta ejbouleuvonto oiJ Ellhne, kai; sfewn ejscivzonto aiJ
gnwvmai: oiJ me;n ga;r e[wn th;n tavxin ejklipei'n, oiJ de; ajntevteinon. Meta; de; tou'to
diakrievnte oiJ me;n ajpallavssonto kai; diaskedasevnte kata; povli e{kastoi
ejtrevponto, oiJ de; aujtw'n a{ma Lewnivdh/ mevnein aujtou' pareskeuavdato.
220. Levgetai de; <kai;> wJ aujtov sfea ajpevpemye Lewnivdh, mh; ajpovlwntai
khdovmeno: aujtw'/ de; kai; Spartihtevwn toi'si pareou'si oujk e[cein eujprepevw ejklipei'n
th;n tavxin ej th;n h\lon fulavxonte ajrchvn. Tauvth/ kai; ma'llon th;n gnwvmhn plei'stov
eijmi: Lewivdhn, ejpeivte h[/seto tou; summavcou ejovnta ajprouvmou kai; oujk ejevlonta
sundiakinduneuvein, keleu'saiv sfea ajpallavssesai, aujtw'/ de; ajpievnai ouj kalw' e[cein:
mevnonti de; au'tou' klevo mevga ejleivpeto, kai; hJ Spavrth eujdaimonivh oujk ejxhleivfeto.
Ekevcrhto ga;r uJpo; th' Puivh toi'si Spartihvth/si crewmevnoisi peri; tou' polevmou
tou'tou aujtivka kat ajrca; ejgeiromevnou, h] Lakedaivmona ajnavstaton genevsai uJpo; tw'n
barbavrwn, h] to;n basileva sfevwn ajpolevsai. ()
222. OiJ mevn nun suvmmacoi oiJ ajpopempovmenoi oi[contov te ajpiovnte kai; ejpeivonto
Lewnivdh/, Qespieve de; kai; Qhbai'oi katevmeinan mou'noi para; Lakedaimonivoisi. Tou'twn
de; Qhbai'oi me;n ajevkonte e[menen kai; ouj boulovmenoi (katei'ce ga;r sfea Lewnivdh ejn
oJmhvrwn lovgw/ poieuvmeno), Qespieve de; eJkovnte mavlista, oi} oujk e[fasan ajpolipovnte
Lewnivdhn kai; tou; met aujtou' ajpallavxesai, ajlla; katameivnante sunapevanon:
ejstrathvgee de; aujtw'n Dhmovfilo Diadrovmew.
223. Xevrxh de; ejpei; hJlivou ajnateivlanto sponda; ejpoihvsato, ejpiscw;n crovnon ej
ajgorh' kou mavlista plhwvrhn provsodon ejpoieveto: kai; ga;r ejpevstalto ejx Epiavltew
ou{tw: ajpo; ga;r tou' o[reo hJ katavbasi suntomwtevrh tev ejsti kai; bracuvtero oJ
cw'ro pollo;n h] per hJ perivodov te kai; ajnavbasi. Oi{ te dh; bavrbaroi oiJ ajmfi;
63
Xevrxhn proshvisan kai; oiJ ajmfi; Lewnivdhn Ellhne, wJ th;n ejpi; anavtw/ e[xodon
poieuvmenoi, h[dh pollw'/ ma'llon h] kat ajrca; ejpexhvisan ej to; eujruvteron tou' aujcevno.
() Ate ga;r ejpistavmenoi to;n mevllontav sfi e[sesai avnaton ejk tw'n periiovntwn to;
o[ro, ajpedeivknunto rJwvmh o{son ei\con mevgiston ej tou; barbavrou, paracrewvmenoiv
te kai; ajtevonte.
224. Dovrata mevn nun toi'si plevosi aujtw'n thnikau'ta h[dh ejtuvgcane katehgovta, oiJ
de; toi'si xivfesi diergavzonto tou; Pevrsa. Kai; Lewnivdh te ejn touvtw/ tw'/ povnw/
pivptei ajnh;r genovmeno a[risto, kai; e{teroi met aujtou' ojnomastoi; Spartihtevwn, tw'n
ejgw; wJ ajndrw'n ajxivwn genomevnwn ejpuovmhn ta; oujnovmata, ejpuovmhn de; kai; aJpavntwn
tw'n trihkosivwn. () 225. Xevrxewv te dh; duvo ajdelfeoi; ejnau'ta pivptousi macovmenoi,
kai; uJpe;r tou' nekrou' tou' Lewnivdew Persevwn te kai; Lakedaimonivwn wjismo; ejgivneto
pollo;, ej o{ tou'tovn te ajreth/ oiJ Ellhne uJpexeivrusan kai; ejtrevyanto tou;
ejnantivou tetravki. Tou'to de; sunesthvkee mevcri ou| oiJ su;n Epiavlth/ paregevnonto.
W de; touvtou h{kein ejpuvonto oiJ Ellhne, ejneu'ten h[dh eJteroiou'to to; nei'ko:
e[ te ga;r to; steino;n th' oJdou' ajnecwvreon ojpivsw kai; parameiyavmenoi to; tei'co
ejlovnte i{zonto ejpi; to;n kolwno;n pavnte aJleve oiJ a[lloi plh;n Qhbaivwn: oJ de;
kolwnov ejsti ejn th'/ ejsovdw/, o{kou nu'n oJ livino levwn e{sthke ejpi; Lewnivdh/. En touvtw/
sfeva tw'/ cwvrw/ ajlexomevnou macaivrh/si, toi'si aujtw'n ejtuvgcanon e[ti perieou'sai, kai;
cersi; kai; stovmasi katevcwsan oiJ bavrbaroi bavllonte, oiJ me;n ejx ejnantivh
ejpispovmenoi kai; to; e[ruma tou' teivceo sugcwvsante, oiJ de; perielovnte pavntoen
peristadovn. ()
228. Qafei'si dev sfi aujtou' tau'th/ th'/ per e[peson kai; toi'si provteron
teleuthvsasi h] <tou;> uJpo; Lewnivdew ajpopemfevnta oi[cesai ejpigevgraptai
gravmmata levgonta tavde:
Muriavsin pote; ta'/de triakosivai ejmavconto
ejk Peloponnavsou ciliavde tevtore.
Tau'ta me;n dh; toi'si pa'si ejpigevgraptai, toi'si de; Spartihvth/si ijdivh/:
W xei'n, ajggevlein Lakedaimonivoi o{ti th/'de
keivmea, toi' keivnwn rJhvmasi peiovmenoi.
Lakedaimonivoisi me;n dh; tou'to, tw'/ de; mavnti tovde:
Mnh'ma tovde kleinoi'o Megistiva, o}n pote Mh'doi
Sperceio;n potamo;n ktei'nan ajmeiyavmenoi,
mavntio, o} tovte Kh'ra ejpercomevna savfa eijdw;
oujk e[tlh Spavrth hJgemovna prolipei'n.
64