Articles by Jaša Veselinovič
ČKZ - Časopis za kritiko znanosti, 2020
Različne oblike Green New Deal so povsod po svetu v zadnjem času postale politično
najbolj viden ... more Različne oblike Green New Deal so povsod po svetu v zadnjem času postale politično
najbolj viden poizkus premoščanja razkoraka med resnostjo in nujnostjo okoljske krize ter
nezadostnostjo trenutnih (in predvidenih) ukrepov za spopad s to krizo. Ne glede na različno
konkretno vsebino ukrepov, gre pri GND v principu za paket politik, namenjenih
preoblikovanju ekonomskega sistema s ciljem sočasnega spopadanja z dvojno krizo
klimatskih sprememb in družbene neenakosti. Ta članek obravnava štiri predloge GND, ki so
najbolj politično relevantni za podnebno gibanje v Sloveniji: dve različici GND iz ZDA, ki sta
izhodišče večine aktivističnih in akademskih razprav, Evropski zeleni dogovor, ki ga je
predlagala Evropska komisija in, kot njegovo protiutež, Načrt za evropski pravični prihod, ki
ga je pripravilo gibanje Diem25. Analiziral bom bolj ali manj eksplicitne politične strategije,
to je analize političnega momenta, na katerih temeljijo predlogi ter razumevanje političnih
ovir, ki stojijo na poti uresničevanja posameznih ukrepov. To bom storil na podlagi predlogov
in debat, ki so jih ti sprožili ter odgovoril na naslednja vprašanja. Kako različni GND
definirajo problem, ki ga rešujejo; kdo ali kaj je odgovoren za podnebno krizo; kakšni sta
časovnica in ambicioznost; kdo so akterji uresničitve GND; in ne nazadnje, kakšen je odnos
posameznih predlogov do kapitalizma?
Ključne besede: Zeleni novi dogovor, Evropski zeleni dogovor, okoljsko gibanje, politična
teorija, podnebna kriza
Časopis za kritiko znanosti | Journal for the Critique of Science, 2017
Syriza and October: periphery and supranational leftist integration Like October Revolution, the ... more Syriza and October: periphery and supranational leftist integration Like October Revolution, the rise of Syriza to power in Greece was an important event for a generation, which helped shape the policy of socialist and Marxists of today. Left movements and parties observed closely the struggle of Greek people and Syriza. The rise of Syriza felt like an upgrade of all sorts of uprisings that followed the crysis of 2007. The underlying argument of the following article is that the only chance to achieve radical change for a left government of the eurozone periphery is to exit the monetary union. We will depict Syriza's attitude towards the European integration and try to show that its failure was not caused only by opportunistic politicians and tyranical European institutions but also by fallacious theoretical basis. We will explore the idea of left europeanism in Syriza and try to link it to political consequences relating also to leftist international integration.
Tako kot je bila oktobrska revolucija prelomen dogodek za eno generacijo, je tudi vzpon Sirize na oblast v Grčiji ključno definiral politiko današnjih marksistov in socialistov. Leva gibanja in stranke po Evropi so spremljali boje Grkov in Sirize, v njih projicirali svoje želje in se iz njih učila. Vzpon Sirize se je zdel nadgradnja vseh mogočih oblik upora, ki so izbruhnile po krizi leta 2007. Izhodiščna teza prispevka je, da je za leve vlade perifernih držav evroobmočja edina možnost za doseganje radikalnih sprememb izhod iz monetarne unije. V pričujočem prispevku bova spremljala Sirizin odnos do evropskih integracij in preko tega poskušala pokazati, da za neuspeh protivarčevalne politike ni kriv le oportunizem vodilnih politikov ali tiranskost evropskih institucij, temveč tudi napačna teoretska izhodišča. Raziskala bova idejo levega evropeizma v Sirizi in jo povezala s političnimi posledicami tudi na ravni povezovanja levih sil v Evropi.
DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE, XXXIII (2017), 86: 63 - 81, 2017
Marksizem v disciplini mednarodnih odnosov je v nenehnem konfliktu s prevladujočo teorijo – neore... more Marksizem v disciplini mednarodnih odnosov je v nenehnem konfliktu s prevladujočo teorijo – neorealizmom, hkrati pa se zdi, da nanjo nima pravega odgovora oziroma da pogosto podleže pomanjkljivostim, ki jih očita neorealistom. V članku bomo predstavili glavna teoretska izhodišča neorealizma in pokazali, kako so se z njimi soočali različni marksisttični pristopi. Obravnavali bomo relevantna pisanja Marxa in Engelsa, klasične teoretike imperializma, teorijo svetovnih-sistemov, neogramscijevsko teorijo ter teorijo neenakomernega in kombiniranega razvoja. Na koncu bomo prek kritike teorije neenakomernega in kombiniranega razvoja predstavili po našem mnenju najprimernejši pristop, ki temelji na epistemološkem poudarku na človeški praksi in doslednem historiziranju.
Marxism in the International Relations discipline is in constant conflict with the prevailing theory – neorealism. At the same time, it seems Marxism has no real answer to it and even regularly succumbs to some of the very shortcomings it sees in neorealism. In the article, we will present the main theoretical standpoints of neorealism and show how they have been addressed by different Marxist approaches. We will discuss the relevant writings of Marx and Engels, the classical theories of imperialism, World-Systems Theory, Neo-Gramscian Theory, and the Theory of Uneven and Combined Development. At the end, through a critique of the Theory of Uneven and Combined Development we will present what is, in our opinion, the most useful approach, one based on epistemological emphasis on human praxis and consistent historicising.
Book Reviews by Jaša Veselinovič
Časopis za kritiko znanosti, 2019
Uploads
Articles by Jaša Veselinovič
najbolj viden poizkus premoščanja razkoraka med resnostjo in nujnostjo okoljske krize ter
nezadostnostjo trenutnih (in predvidenih) ukrepov za spopad s to krizo. Ne glede na različno
konkretno vsebino ukrepov, gre pri GND v principu za paket politik, namenjenih
preoblikovanju ekonomskega sistema s ciljem sočasnega spopadanja z dvojno krizo
klimatskih sprememb in družbene neenakosti. Ta članek obravnava štiri predloge GND, ki so
najbolj politično relevantni za podnebno gibanje v Sloveniji: dve različici GND iz ZDA, ki sta
izhodišče večine aktivističnih in akademskih razprav, Evropski zeleni dogovor, ki ga je
predlagala Evropska komisija in, kot njegovo protiutež, Načrt za evropski pravični prihod, ki
ga je pripravilo gibanje Diem25. Analiziral bom bolj ali manj eksplicitne politične strategije,
to je analize političnega momenta, na katerih temeljijo predlogi ter razumevanje političnih
ovir, ki stojijo na poti uresničevanja posameznih ukrepov. To bom storil na podlagi predlogov
in debat, ki so jih ti sprožili ter odgovoril na naslednja vprašanja. Kako različni GND
definirajo problem, ki ga rešujejo; kdo ali kaj je odgovoren za podnebno krizo; kakšni sta
časovnica in ambicioznost; kdo so akterji uresničitve GND; in ne nazadnje, kakšen je odnos
posameznih predlogov do kapitalizma?
Ključne besede: Zeleni novi dogovor, Evropski zeleni dogovor, okoljsko gibanje, politična
teorija, podnebna kriza
Tako kot je bila oktobrska revolucija prelomen dogodek za eno generacijo, je tudi vzpon Sirize na oblast v Grčiji ključno definiral politiko današnjih marksistov in socialistov. Leva gibanja in stranke po Evropi so spremljali boje Grkov in Sirize, v njih projicirali svoje želje in se iz njih učila. Vzpon Sirize se je zdel nadgradnja vseh mogočih oblik upora, ki so izbruhnile po krizi leta 2007. Izhodiščna teza prispevka je, da je za leve vlade perifernih držav evroobmočja edina možnost za doseganje radikalnih sprememb izhod iz monetarne unije. V pričujočem prispevku bova spremljala Sirizin odnos do evropskih integracij in preko tega poskušala pokazati, da za neuspeh protivarčevalne politike ni kriv le oportunizem vodilnih politikov ali tiranskost evropskih institucij, temveč tudi napačna teoretska izhodišča. Raziskala bova idejo levega evropeizma v Sirizi in jo povezala s političnimi posledicami tudi na ravni povezovanja levih sil v Evropi.
Marxism in the International Relations discipline is in constant conflict with the prevailing theory – neorealism. At the same time, it seems Marxism has no real answer to it and even regularly succumbs to some of the very shortcomings it sees in neorealism. In the article, we will present the main theoretical standpoints of neorealism and show how they have been addressed by different Marxist approaches. We will discuss the relevant writings of Marx and Engels, the classical theories of imperialism, World-Systems Theory, Neo-Gramscian Theory, and the Theory of Uneven and Combined Development. At the end, through a critique of the Theory of Uneven and Combined Development we will present what is, in our opinion, the most useful approach, one based on epistemological emphasis on human praxis and consistent historicising.
Book Reviews by Jaša Veselinovič
najbolj viden poizkus premoščanja razkoraka med resnostjo in nujnostjo okoljske krize ter
nezadostnostjo trenutnih (in predvidenih) ukrepov za spopad s to krizo. Ne glede na različno
konkretno vsebino ukrepov, gre pri GND v principu za paket politik, namenjenih
preoblikovanju ekonomskega sistema s ciljem sočasnega spopadanja z dvojno krizo
klimatskih sprememb in družbene neenakosti. Ta članek obravnava štiri predloge GND, ki so
najbolj politično relevantni za podnebno gibanje v Sloveniji: dve različici GND iz ZDA, ki sta
izhodišče večine aktivističnih in akademskih razprav, Evropski zeleni dogovor, ki ga je
predlagala Evropska komisija in, kot njegovo protiutež, Načrt za evropski pravični prihod, ki
ga je pripravilo gibanje Diem25. Analiziral bom bolj ali manj eksplicitne politične strategije,
to je analize političnega momenta, na katerih temeljijo predlogi ter razumevanje političnih
ovir, ki stojijo na poti uresničevanja posameznih ukrepov. To bom storil na podlagi predlogov
in debat, ki so jih ti sprožili ter odgovoril na naslednja vprašanja. Kako različni GND
definirajo problem, ki ga rešujejo; kdo ali kaj je odgovoren za podnebno krizo; kakšni sta
časovnica in ambicioznost; kdo so akterji uresničitve GND; in ne nazadnje, kakšen je odnos
posameznih predlogov do kapitalizma?
Ključne besede: Zeleni novi dogovor, Evropski zeleni dogovor, okoljsko gibanje, politična
teorija, podnebna kriza
Tako kot je bila oktobrska revolucija prelomen dogodek za eno generacijo, je tudi vzpon Sirize na oblast v Grčiji ključno definiral politiko današnjih marksistov in socialistov. Leva gibanja in stranke po Evropi so spremljali boje Grkov in Sirize, v njih projicirali svoje želje in se iz njih učila. Vzpon Sirize se je zdel nadgradnja vseh mogočih oblik upora, ki so izbruhnile po krizi leta 2007. Izhodiščna teza prispevka je, da je za leve vlade perifernih držav evroobmočja edina možnost za doseganje radikalnih sprememb izhod iz monetarne unije. V pričujočem prispevku bova spremljala Sirizin odnos do evropskih integracij in preko tega poskušala pokazati, da za neuspeh protivarčevalne politike ni kriv le oportunizem vodilnih politikov ali tiranskost evropskih institucij, temveč tudi napačna teoretska izhodišča. Raziskala bova idejo levega evropeizma v Sirizi in jo povezala s političnimi posledicami tudi na ravni povezovanja levih sil v Evropi.
Marxism in the International Relations discipline is in constant conflict with the prevailing theory – neorealism. At the same time, it seems Marxism has no real answer to it and even regularly succumbs to some of the very shortcomings it sees in neorealism. In the article, we will present the main theoretical standpoints of neorealism and show how they have been addressed by different Marxist approaches. We will discuss the relevant writings of Marx and Engels, the classical theories of imperialism, World-Systems Theory, Neo-Gramscian Theory, and the Theory of Uneven and Combined Development. At the end, through a critique of the Theory of Uneven and Combined Development we will present what is, in our opinion, the most useful approach, one based on epistemological emphasis on human praxis and consistent historicising.